V organizaciji gospodarskega in zunanjega ministrstva, Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in javne agencije Spirit je včeraj na Brdu pri Kranju potekala prva nacionalna konferenca o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva. Eden od ključnih ciljev, izpostavljenih na konferenci, je, da bi se slovenski izvoz do leta 2025 povečal s sedanjih 36 milijard na 50 milijard evrov, dodana vrednost na zaposlenega pa z 42.000 na 60.000 evrov.
Vzpon na lestvici konkurenčnosti
Konference se je udeležilo več kot 350 gospodarstvenikov in predstavnikov tujih veleposlaništev v Sloveniji, med udeleženci je bil tudi premier Miro Cerar. Kot je povedal, se je pod njegovo vladavino poslovno okolje v državi opazno izboljšalo. To je med drugim podkrepil s podatki, da je Svetovni gospodarski forum v letošnjem poročilu o konkurenčnosti Slovenijo med 137 državami uvrstil na 48. mesto, kar je za osem mest boljša uvrstitev kot lani. Izboljšuje se tudi makroekonomsko okolje v Sloveniji. Samo v zadnjem letu se je bruto družbeni proizvod zvišal za pet odstotkov, izvoz za 13, investicije pa za 12 odstotkov, medtem ko se je brezposelnost močno znižala, je dodal Cerar.
Po pojasnilih gospodarskega ministra Zdravka Počivalška se bodo vsi ukrepi izvajali v smeri rasti izvoza in večanja dodane vrednosti na zaposlenega. V začetku letošnjega leta so na ministrstvu za gospodarstvo objavili dva ključna ukrepa na področju internacionalizacije, za katera nameravajo v prihodnjih letih nameniti 10,7 milijona evrov. Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je poudaril pomen gospodarske diplomacije, hkrati pa obžaluje, da v močni diplomatsko-konzularni mreži, ki šteje 54 predstavništev, deluje le 22 ekonomskih svetovalcev. Po njegovem prepričanju bi moralo imeti vsako predstavništvo svojega ekonomskega svetovalca.
Nujno bi bilo izkoristiti razpoložljive vire
S tem se je strinjala generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Pri tem je pohvalila zunanje in gospodarsko ministrstvo glede spremembe odnosa do gospodarske diplomacije. »Še pred dvanajstimi leti je veljalo mišljenje, da je gospodarska diplomacija 'kšeftanje', nevredno diplomatov. Danes je njen pomen jasen, kaže se tudi trend njene krepitve,« je povedala Šmučeva. Po drugi strani pa je bila kritična zaradi premajhne koordiniranosti med akterji, ki se ukvarjajo z internacionalizacijo. Gre za 26 agencij na ravni ministrstev, ki se z internacionalizacijo v celoti ali delno ukvarjajo, 98 gospodarskih asociacij, častnih konzulov... Po prepričanju Šmučeve bi bilo razpoložljive vire nujno izkoristiti.
