Luka* je prvič okusil alkohol, ko je bil star šest let, dedek mu je ponudil požirek piva. Pri štirinajstih je že redno pil, pravi, da zaradi težav v šoli in družini. Ko se je prvič napil, se mu je zdelo, da se je pridružil neki skupini, ki mu je bila takrat zelo všeč. Starši njegovega problema niso zaznali, od njih je s pretvezo, da se bodo s prijatelji le družili, dobil tudi denar, ki ga je potreboval za pijačo.
Največja škoda doslej je nastala, ko je preveč spil, vzel ključe očetovega avtomobila in ga razbil. Najbolj obžaluje, da je, ko je bil pijan, pretepel svojo sestro. Na vprašanje, ali je že poiskal pomoč zaradi svojega problema, odgovori, da je trenutno še ne išče, ker je še mlad in lahko še nekaj časa uživa. Luka je star 18 let.
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da je 81 odstotkov slovenskih 15-letnikov že pokusilo ali pilo alkoholne pijače. Poleg tega se jih 40 odstotkov sreča z alkoholom že pred 13. letom starosti. Prvo alkoholno pijačo otroci najpogosteje spijejo do svojega 10. leta starosti, največkrat v domačem okolju. Približno vsak sedmi 15-letnik pije alkoholne pijače vsaj enkrat na teden in skoraj tretjina 15-letnikov je že bila opita vsaj dvakrat v življenju.
Prva alkoholna pijača: pivo ali vino
V naši spletni anketi, v kateri je sodelovalo 197 mladih, večina v starosti od 15 do 20 let, se je izkazalo, da je največ vprašanih prvič pokusilo alkoholno pijačo v 15. letu starosti, pred 10. letom starosti se je z alkoholom srečalo 7 odstotkov vprašanih. Prva alkoholna pijača je bila pri skoraj polovici vprašanih pivo ali vino. Največ vprašanih je bilo prvič pijanih pri 16 letih. Medtem ko le 2 odstotka vprašanih ni še nikoli pokusilo alkoholne pijače, stanja opitosti še ni izkusilo 18 odstotkov vprašanih.
Da so rezultati nekoliko drugačni od dognanj raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje, gre morda pripisati temu, da je v spletni anketi sodelovala le dobra tretjina fantov, znano pa je, da se vedenjske navade pri pitju alkohola pri mladih po spolu še vedno razlikujejo, četudi so te razlike iz leta v leto manjše.
V spletni anketi so vprašanim alkohol prvič največkrat ponudili prijatelji, vsak peti je prvo alkoholno pijačo prvič užil v krogu sorodnikov, najpogosteje pa si alkoholne pijače priskrbijo v trgovini, barih, gostilnah in restavracijah, kjer so kljub prepovedi prodaje alkohola mladoletnim osebam nakup alkoholne pijače zavrnili le vsakemu tretjemu. Večina se jih za uživanje alkohola ali droge odloči zaradi zabave, več kot 80 odstotkov vprašanih alkohol pije v družbi.
Vsako leto šteje
Kako psihotropne snovi vplivajo na možgane mladih, pojasnjuje Maja Rus Makovec, specialistka psihiatrije in družinska psihoterapevtka, in pove, da se mladi možgani razvijajo do približno petindvajsetega leta.
»Razvija se tisti del, ki mu pravimo sprednji del možganov ali prefrontalna skorja. Mladi so lahko bolj inteligentni, se hitreje učijo od odraslih, nimajo pa do konca razvitega tistega dela možganov, ki je zadolžen za samoobvladovanje. Zato je zelo pomembno, da čim kasneje začnejo z uživanjem psihotropnih snovi,« je prepričana Rus-Makovčeva in pojasnjuje, da so sicer mladi redkeje zasvojeni z alkoholom, saj je treba piti več let, da se razvijejo možganske spremembe, povezane s to odvisnostjo.
Vendar pa strokovnjake skrbi, »da mladi pijejo na tešče, zelo velike količine alkohola, po katerih se zelo spremeni njihovo stanje, treba jim je izpirati želodec, gredo v nezaščiten spolni odnos, ali pa se podajo v druge nevarne situacije«. Pri mladih redkeje opažajo, da skupaj z alkoholom uživajo tudi pomirjevala in uspavala ali pa heroin in kokain, kar je pogosto značilno za odrasle odvisnike. To kažejo tudi rezultati naše spletne ankete, saj mladi le zelo redko uživajo alkohol v spremljavi zdravil, res pa je, da jih četrtina pogosto ali občasno zraven kadi marihuano, dobra četrtina jih ob pitju alkohola kadi cigarete.
»Za mlade je najnevarnejše opijanje,« trdi Rus-Makovčeva, ki pri mladih opaža tudi močno odvisnost od elektronskih naprav. »Res pa je, da mladi, ki postanejo odvisni od elektronskih naprav, pogosto ne zlorabljajo drugih snovi in imajo občutek, da so varni pred drogami, pri tem pa spregledajo, da so pravzaprav razvili neko drugo odvisnost,« pojasnjuje psihiatrinja. Maja Rus Makovec zato opozarja, da se morajo mladi soočiti s kakršno koli odvisnostjo, ter se škodljivim substancam in navadam odreči, »na nas odraslih pa je, da jim pomagamo zapolniti življenje na tak način, da se jim bo zdelo življenje zanimivo tudi brez tega«.
*Pravo ime Luke hranimo v uredništvu.
Pri pripravi članka so sodelovali tudi: Jaka Bertalanič, Aleš Lamovšek, Martin Krafogel, Jakob Smolnikar in Žiga Rep.
