Ko pričakujemo, da se bo na mednarodnem parketu postavil kot izkušeni politik, ki nastopa v dobrobit svojih državljanov, naredi potezo, ki nikakor ni v dobro Sloveniji. Obnaša se samopašno in zvezdniško in brez potrebe daje izjave, ki so v nasprotju z interesi naroda. Še več, z nastopi dela škodo. Spomnimo se nedavne izjave na Kosovu, ki je pričakovano močno razburila Srbe. Človek s političnimi in diplomatskimi izkušnjami, ki jih je izpostavljal v kampanji, bi se moral obnašati bolj modro in preudarno, posebej ker ga nihče ni prosil niti od njega pričakoval, da se bo obvezal prepričati članice EU, ki še niso priznale Kosova, naj to storijo. Da se razume: nič nimam proti Kosovu kot državi. Razumni politiki znajo te zadeve peljati, ne da bi pri tem sebi škodovali.
Prav poguben pa se mi zdi Pahorjev apel, naj se slovenska vlada solidarizira z oblastjo v Veliki Britaniji pri obsodbi Rusije in se priključi tistim, ki so sklenili izgnati ruske diplomate. Tudi brezpogojna pripadnost EU se lahko porodi le v njegovi glavi. Če mu gre za resnico in verjame britanskim oblastem, naj bi predstavnike britanskih oblasti (veleposlanico) prepričal, da nemudoma Rusom izročijo vzorec strupene snovi, s katero sta bila zastrupljena agent Skripal in njegova hči. To namreč Rusi zahtevajo od vsega začetka.
V primeru dokazane krivde Rusije bi naš predsednik imel mandat, da zahteva solidarnost z Veliko Britanijo in pripadnost EU. V trenutnih razmerah, ko gre za nedokazano krivdo, pa je zahteva za solidarnost do države, ki z izstopom iz EU ne kaže nikakršne solidarnosti z državljani Evrope, neprimerna. Ne pozabimo, Britanija se velikanski finančni obveznosti, ki jo ima do EU ob brexitu, poskuša čim bolj izogniti v škodo drugih članic, tudi nas. Tudi zahtevana brezpogojna pripadnost EU se lahko zgodi le v Pahorjevi glavi. Podpiram izkazano pripadnost organizaciji, katere član sem, če me ta družba spoštuje, me obravnava kot enakopravnega partnerja in me ščiti pred protipravnim ravnanjem druge članice. Slovenija je na žalost dobila premalo take pozornosti in pomoči. Ko nam je najtežje, se obrača proč in nas pusti same, četudi bi po temeljnih načelih združevanja v EU to morala storiti.
Nihče nima pravice od nas zahtevati odločitev, ki so nam dokazano v veliko škodo, tudi predsednik države ne.
Jožef Martini, Ljubljana
