Prav tako so bili vprašanje časa tudi vsi nadaljnji dogodki, ki so nesreči sledili, le da je bilo jasno, da je to časovno obdobje omejeno na nekaj ur, največ dni. Scenarij pa bi lahko mirno spisali vnaprej, saj je bil sestavljen iz predvidljivih potez. Te so med drugim začasna in takojšnja prepoved testiranja Uberjevih samovozečih vozil na javnih cestah v Arizoni, kar je v bistvu nepotrebno, saj se je za njihov umik tako in tako odločil tudi Uber sam. Enako je bilo pričakovati, da se bodo oglasili vsi, ki se jih nesreča tako ali drugače dotika. Za zdaj bolj kot ne molčijo le pri Uberju, pri katerem bodo očitno modro počakali na konec preiskave, kar lahko pomeni le, da svoje krivde ne morejo nemudoma in povsem zanikati. Ravno to pa so medtem storili pri podjetju Aptiv, ki za Volvove avtomobile, tudi nesrečnega XC90, ki je zbil peško, izdeluje radarske sisteme in kamere. Pojasnili so namreč, da so pri Uberju njihov sistem za zaznavo pešcev in preprečevanje nesreče izklopili sami, ker so pač v avtomobilu testirali svoje sisteme. No, poleg uradnih pojasnil pa so se, na žalost prav tako pričakovano, pojavile tudi tiste neprimerne in nizkotne govorice, češ da je bila pokojna odvisnica od takšnih in drugačnih substanc, da je bila v času nesreče vinjena in podobno.
Kakor koli obrnemo, in naj je slišati še tako kruto, smrt peške seveda nadaljnjega razvoja avtonomne vožnje ne bo ustavila, niti ga ne bo (vsaj ne znatno) upočasnila. Že bežen pogled na razvoj vsaj približno podobne tehnologije razkrije, da so na njeni poti smrtne žrtve vselej neizogibne. Bo pa nemara poskrbela, da se bo na vse skupaj pogledalo z malce bolj treznimi očmi. V prvi vrsti na utopične želje, da bodo v idealnem scenariju samovozeča vozila pomenila nič smrtnih žrtev na cestah, v drugi pa na nerealna pričakovanja , da bodo povsem avtonomna vozila realnost že čez nekaj let. Tako hitro pač ne gre, pri čemer tehnologija sama sploh ni največja ovira; težava je drugje, predvsem pri infrastrukturi. Ne nazadnje imamo dokaz, da ne gre tako hitro, kot bi nekateri radi (in to iz istih razlogov), na dlani – električni avto.
In še to – ravno te dni pot za prve korake avtonomni vožnji tlakujemo tudi pri nas, saj naj bi v prihodnje lahko država določila območja, kjer smejo proizvajalci sistemov za avtonomno vožnjo te preizkušati. Pri čemer je omejitev in pogojev zares veliko – med drugim naj bi denimo moralo biti omenjeno območje označeno s prometnimi znaki, ki jih še niti ne poznamo. Premika torej se, a trajalo bo še (zelo) dolgo.
