Tudi jaz sem potreboval kakšne tri mesece, da sem se brez večjih ovinkov navadil poti iz garaže do svojega kabineta v razkošju prostorov in hodnikov nove pravne fakultete. Morda me je zato usoda za nekakšno protiutež že zmlada postavila v zapor, ki je pregleden in kjer so dovoljene poti jasno zarisane. Pri tem je bila dovolj milostna in mi dodelila udobnejšo stran rešetk. Tako sem do zrelih let nabiral znanje o zaporu in o vsem, kar se v njem dogaja. Od arhitekture pa imam le končni občutek o tem, ali mi je kaj prijetno in skladno ali pač ne.

Pred časom so me povpraš

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.