»Po koncu sezone sem zelo vesel in zadovoljen. Olimpijska kolajna je tako ali tako vrhunec sezone in dokaz, da sem še vedno pri samem vrhu. Tudi skupna razvrstitev, ne glede na nekoliko slabše tekme po olimpijskih igrah, je dokaz, da sem celo končal v ožjem svetovnem vrhu,« je Jakov Fak po zadnji tekmi v Tjumenu ocenjeval sezono 2017/2018.
Prav na zadnji tekmi je s skupinskim startom najboljše trideseterice še poskušal popraviti poolimpijski vtis. Ko je z zadnjega strelskega postanka po natančnem streljanju stekel kot tretji za Norvežanom Erlendom Bjentegaardom in Rusom Maximom Cvetkovom, presenetljivim zmagovalcem tekme, se je še odpirala sijajna priložnost, a v teku ni vzdržal pritiska zasledovalcev. Na koncu je bilo 11. mesto, le 37 sekund za zmagovalcem Cvetkovom, celo najboljši dosežek v pokalu v zadnjih dveh mesecih.
Potem ko ga je v soboto po zasledovalni tekmi (34. mesto, tik pred Mihom Dovžanom) po točkah prehitel še Južnotirolec Lukas Hofer, je po enajsti sezoni v svetovnem pokalu vpisal končno šesto mesto. »Pred začetkom je bilo veliko negotovosti, kar je pri meni glede na zimo, polno bolezni, povsem normalno. Svojega telesa v takem stanju enostavno nisem poznal. Da se v biatlonu spet vrneš in tekmuješ na takem nivoju, je težko. Zadovoljen sem, da se je tako izšlo,« je komentiral sezono, ki jo je zaznamoval z izjemno strelsko statistiko. Velemojstrstvo je potrdil tudi na zadnji tekmi. Na vseh enaindvajsetih tekmah skupaj je zgrešil le 25 od 340 tarč. S 93 odstotno uspešnostjo ni le strelski kralj sezone, ampak je to zagotovo eden najbolj impozantnih statističnih dosežkov v zadnji dobi modernega biatlona.
Poleg osmega mesta reprezentance v Pokalu narodov IBU je to tudi tretja najuspešnejša Fakova sezona v svetovnem pokalu. Sezono 2013 je končal kot četrti in dve sezoni kasneje tretji. Zanimivo, da so bili marca 2015 v ospredju povsem isti biatlonci kot letos, na čelu z Martinom Fourcadom. Legendarni Francoz je, potem ko si je že zagotovil sedmi veliki kristalni globus zapored in s tem prehitel legendo Oleja Einarja Bjoerndalna s šestimi, osvojil tudi male globuse v vseh štirih disciplinah. Da mu je na koncu popustila zbranost, dokazuje 19. mesto v skupinskem startu.
Med biatlonkami je bil boj za veliki globus tudi na zadnji tekmi do zadnjega streljanja. Kaisa Makarainen je imela mirnejše živce kot domačinka iz Tjumena s slovaškim potnim listom Anastazija Kuzmina. Finska biatlonka, je po letih 2011 in 2014 osvojila tretji veliki globus. Sezona svetovnega pokala 2018/19 se bo začela 30. novembra na domači Pokljuki.
