Zdravstveni dom Slovenj Gradec bo izpeljal akcijo cenejšega cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu (KME), nevarni virusni bolezni osrednjega živčevja, za katero ne poznamo zdravila, na voljo pa imamo učinkovito in varno cepivo. Akcija Zdravo v naravo bo potekala v dveh valovih, in sicer v petek in soboto, 23. in 24. marca, ter v petek in soboto, 20. in 21. aprila. Oba petka bo cepljenje potekalo od 15. do 18. ure, obe soboti pa od 9. do 14. ure. Cena cepljenja bo 20 evrov.
Cena cepljenja je enotna za odrasle in otroke, v okviru akcije pa se lahko cepijo vsi, tudi tisti, ki ne živijo v Slovenj Gradcu, in tisti, ki imajo osebnega zdravnika izbranega drugje. Naročanje ni potrebno, cepljenje pa bo potekalo v prostorih ZD Slovenj Gradec na Partizanski poti 16. Kdor ima cepilno knjižico, naj jo prinese, plačilo pa bo mogoče samo z gotovino.
»Za akcijo smo se odločili, ker imamo na Koroškem nadpovprečno obolevnost za KME, večja je le še na Gorenjskem, sicer pa velja Slovenija velja za endemsko žarišče te bolezni. Akcija bo potekala dvakrat z enomesečnim razmikom, da lahko še pred razcvetom prave pomladi poskrbimo za zadostno zaščito pred KME. Za zadostno zaščito namreč potrebujemo dva odmerka cepiva, za popolno zaščito pa tri. Prva dva odmerka prejmemo v razmaku meseca dni, tretjega pa od 5 do 12 mesecev po drugem,« je pojasnila Danica Repas, pomočnica direktorice za Zdravstveno nego v ZD Slovenj Gradec. Zaščito proti KME je treba obnavljati z osvežitvenimi odmerki. Prvi poživitveni odmerek je potreben po treh letih, nadaljnji pa vsakih pet let oziroma vsaka tri leta za starejše od 60 let.
Cepljenje primerno za (skoraj) vse
Proti KME se lahko cepijo tako odrasli kot otroci, slednji že od dopolnjenega prvega leta starosti. Stranski učinki cepljenja so redki in blagi, denimo pordelo in boleče mesto injiciranja ali slabo počutje z bolečinami v mišicah, ki hitro mine. Cepljenje odsvetujejo le osebam z akutno vročinsko boleznijo in tistim, ki so alergični na jajčne beljakovine ali druge sestavine cepiva. Cepljenje ni primerno niti za bolnike z avtoimunimi boleznimi ali drugimi boleznimi, ki oslabijo imunski sistem, ter bolnike, ki prejemajo kemoterapijo oziroma biološka zdravila, je priporočila Lucija Hrastelj Prater, strokovna vodja v ZD Slovenj Gradec.
Postencefalitični sindrom
KME je zelo resna okužba centralnega živčnega sistema, za katero ciljanega zdravila ne poznamo, zato na potek bolezni ne moremo vplivati, lahko le lajšamo simptome. Smrtnost zaradi KME ni visoka, pri odraslih bolnikih znaša od enega do dveh odstotkov, vendar bolezen pogosto pusti trajne posledice, ki obrnejo življenje na glavo tako bolniku kot njegovim bližnjim. Približno petim odstotkom bolnikom ostanejo trajne ohromitve, ki so najpogostejše v področju kolčnih in ramenskih mišic, pri več kot tretjini bolnikov pa se razvije postencefalitični sindrom. Kaže se z glavobolom, utrujenostjo, slabim počutjem, tresenjem, slabšim sluhom, motnjami ravnotežja, težavami z zbranostjo in slabšim obvladovanjem stresnih situacij. Težave so pogosto takšne narave, da bolnik pravzaprav nima kaj konkretnega pokazati, kljub temu pa ga močno omejujejo v vsakdanjem življenju, resne so tudi socialne posledice teh težav. Mnogi bolniki z ohromitvami morajo svoje življenje povsem spremeniti, še posebno bolniki s prizadetimi dihalnimi mišicami, ki vse življenje potrebujejo dihalni aparat. Takšne posledice bolezni življenja ne obrnejo na glavo le bolniku, temveč tudi njegovi okolici, predvsem družini, so sporočili iz ZD Slovenj Gradec. lo
