Zgodovino. V šoli je nikoli nisem maral, a me je naučila nekaj pomembnega – je vaša, moja in naša preteklost. Če znamo iz nje potegniti uporabne vzporednice, potem nam lahko pomagajo pri našem razvoju. Vadba = trening = razvoj. In če želim govoriti o nekih zdravih smernicah, sploh glede vadbe starejših, pri kateri naj ne bi bilo nepotrebnega pretiravanja, svetujem vadbo vsak dan. V mislih imam hojo. Vse drugo, kar spada zraven in sliši na ime dihanje, stabilnost, osnovna moč in kardiovadba, pa je samo še dodaten plus. Tovrstni trening pripomore k dvigu telesno-umske pripravljenosti starejših uporabnikov, ki jo potrebujejo za življenje s čim manj ali pa nič boleznimi. Vprašanje, zakaj treniramo, je torej bistveno. Nekateri trenirajo zaradi želje po dosegu rezultatov (dvig moči, preteči več kilometrov, izklesati svoje telo in tako dalje). Če gledamo dolgoročno, bi morali vsi trenirati zato, da starost, saj smo vsak dan starejši, nikoli ne bo naš izgovor. Bistvo treninga je v njegovem razumevanju. Trening ne bi smel predstavljati zgolj velikih naporov. Trening je že to, da razumemo. In ko razumemo, postane trening užitek in ne trpljenje.
Ali obstaja kakšna omejitev glede ukvarjanja s športno rekreacijo v poznih letih?Omejitve nastanejo zaradi številnih dejavnikov. Nekateri so dedni, za mnoge pa smo po mojih izkušnjah odgovorni povsem sami. Če se ne zavedamo posledic stresa, kajenja, pomanjkanja gibanja, sedenja, premalo spanja in pretiravanja, potem si sami kopljemo jamo, v katero bomo padli. Dejstvo je, da je naše telo zelo prilagodljivo. Zmožnosti starejših so odvisne od njihove genetike, miselnosti, občutij in pogledov. Nisem zagovornik nepotrebnega pretiravanja ali iskanja neštetih rekvizitov pri vadbi za starejše. Zadeve so zelo preproste – najpomembnejše je, da poslušamo sami sebe. Ko slišimo sami sebe, nenadoma odpade veliko nepotrebnih stvari, ki nimajo nobene zveze z rekreacijo. Tukaj imam v mislih odgovor na vprašanje, ali lahko tudi jaz, če lahko moj sosed. Tekmovalnost v rekreaciji nima kaj iskati. Bistvo rekreacije je, da z njo svojemu telesu ponudimo roko prijateljstva.
Se strinjate, da mora biti vadba za starejše usmerjena v zmernejše gibanje?Se. Gibalne osnove, kot so hoja, počep, izpadni korak, vaje za zadnjične mišice, vaje za ravnotežje, vaje za krepitev stabilnosti trupa in sklece, spadajo med osnovne, s katerimi krepimo telesno ogrodje. Ko je slednje dovolj utrjeno, se lahko začnemo igrati z nekoliko bolj naprednimi načini treninga. Hoja, tek in hoja v hrib so v redu, večji problem je hoja navzdol, priporočljivi so kolesarjenje, plavanje, tek na smučeh, nordijska hoja in podobno. Našteti gibalni elementi imajo seveda še dodatne pluse, saj z njimi krepimo srce in ožilje. Lahko jim rečemo tudi kardiovadba. Ta naj ne bi bila preveč naporna in obremenjujoča pri starostnikih. Težava nastane, ko ti prestopijo prag in nastane potreba po dokazovanju samemu sebi. Saj zmorem še več. Če sem včeraj pretekel toliko in toliko kilometrov, zakaj jih ne bi tudi danes. Seveda ne smem pozabiti že naštetih omejitev. Če nastanejo omejitve zaradi poškodb, težav s srcem ali osteoporozo, potem je posvet z zdravniškim osebjem in strokovnjaki zelo priporočljiv. Bistvo dobrih trenerjev je v tem, da vadeče naučijo, kako pristopiti k vadbi, in jim dopovedo, da ima lahko ena sama vaja več različnih učinkov.
Katere mišične skupine je treba okrepiti za brezskrben in aktivnejši vsakdan starostnikov?Kot že omenjeno, lahko je pomembna ena, lahko pa je pomembnih deset vaj. Bistvo vaje so učenje, izboljšanje in ohranjanje stanja. Človeško telo potrebuje primerno mero konstantnega impulza oziroma stimulov, s katerimi zbudimo svoje telo. Z vajami je priporočljivo krepiti telesno jedro oziroma trup, zadnjične mišice, zadnje lože, ramenski obroč in mišice trebušne prepone, ki spada med glavne dihalne mišice. Po mojih izkušnjah namreč zelo veliko ljudi, tako mlajših kot starejših, nima dobro razvite trebušne prepone. Seveda so pomembne še preostale mišice, ki imajo vlogo povezovanja in stabilnosti, vendar brez dobrega dihanja ni dobrih vaj in obrnjeno. Mimogrede, naježim se, ko vidim starejše izvajati počepe napačno. Dobra izvedba vaj je namreč ključnega pomena. Prav tako je treba vedeti, zakaj krepimo določene mišice. Počepi niso enofunkcijska, ampak kompleksna vaja. Z njimi ne krepimo samo stegen, temveč tudi trup, ramenski obroč, zadnjične mišice. Treba je torej razumeti, ko razumemo, pa se zgodi napredek. Tukaj ni prehitevanja ali zaostajanja. Je povezanost.
Pomemben vidik vadbe za starejše ni le izboljšanje počutja in zdravja, ampak tudi druženje.Ljudje smo družabna bitja. Torej je druženje zelo pomembno. Negativna stran druženja v večjih skupinah so tekmovalnost in primerjave. Z njimi seveda ni nič narobe, če se oseba Janko primerja z osebo Jožico in je Jožica boljša od njega. Vendar Janko ve in razume. Jaz sem jaz, ona je ona. Tukaj sva zaradi druženja in tudi zaradi napredka v vadbi. Ne ona in ne jaz se ne želiva izpostaviti prevelikemu tveganju. S tveganjem tvegamo? Že res. Vendar, če tvegamo svoje zdravje, tvegamo neumno. Če pa tvegamo izkušnjo po razumevanju vadbe oziroma rekreacije, tvegamo pametno.
Starejše telo se počasneje regenerira, kaj torej svetujete starejšim po vadbi?Naj razumejo besedo regeneracijo na pravi način in se zavedajo tega, kaj vse pomeni. Njen namen je omogočiti telesu vse potrebno, da se ne sesuje. Cilj vadbe je v tem, da telo vržemo iz njegovega ravnotežja. S tem mu omogočimo, da se adaptira oziroma prilagodi. In to je smisel našega telesa. Adaptacija je odvisna od tega, koliko opore omogočimo telesu. To potrebuje dobre hranilne snovi (ogljikove hidrate, beljakovine, maščobe, vitamine in minerale), vnos tekočine (vodo, manj sladke sokove, zeliščne čaje, izotonične napitke), kakovostno spanje ter redne sprehode, ki so ključ do zdrave hrbtenice. Brez nje namreč težko izvajamo vsakdanja opravila. In ne pozabimo – regeneracija se začne takrat, ko končamo vadbo. Telo je kot računalnik, ki sešteva in odšteva. Če mu vzamemo preveč in mu ne prištejemo vsaj približne količine odvzetega, potem se regeneracija zmanjša. Je pa nekaj vseeno res: starejši ko smo, slabše se regeneriramo, zato je tukaj še toliko pomembnejše vprašanje, česa ne bom več počel, saj vem, da mi škodi.
