Iz navedb lovcev izhaja njihova skrb za prostoživeče živali v zimskem času. Psi naj bi pustili živali pri miru, da bodo lažje preživele zimo in da ne bi zaradi izgube energije ob pregonu in ob pomanjkanju hrane umrle od lakote. Tudi krmijo jih pozimi zato, da ne bi umrle od lakote, ko je pomanjkanje hrane. Marsikdo bi pomislil, da je takšna skrb lovcev za živali iskrena in da živalim pomagajo zaradi živali samih. In da zadaj ni nobenih interesov. Vprašanje je, ali je res tako. Ali lovci res iskreno skrbijo za živali ali pa imajo pri tem kakšne skrite interese.

Od vsega začetka je bistvo lova ubijanje živali. In nič drugega. Rdeča nit vse lovske dejavnosti je ubijanje živali. To pove tudi že samo ime njihove dejavnosti. Zato je ta nit v ozadju tudi pri pozivu lastnikom psov, naj bodo ti na vrvici. Če psi preganjajo prostoživeče živali in jih ubijejo, je v lovski sezoni manj lovskega plena in s tem manj lovskih užitkov. Enako je, če živali umro zaradi izgube energije ob pregonu in pomanjkanja hrane, s katero bi izgubljeno energijo nadomestile. Lovskega plena je manj in s tem manj lovskih užitkov. Ali so psi, ki ubijajo divjad, konkurenca lovcem?

Zakaj lovci pozimi krmijo živali? Ali ni morda motiv enak kot pri že omenjenem pozivu lastnikom psov? Da živali ne bi umrle od lakote in bodo lahko kasneje v lovski sezoni plen? Več živali ko preživi zimo, več lovskega plena si lahko obetajo lovci in več lovskih užitkov jih čaka. Ali bi se torej lahko reklo, da lovci krmijo živali zato, da jih lahko potem postrelijo? Da jih rešijo pred smrtjo zato, da jim potem sami prinesejo smrt v obliki lova? Rešiš nekoga, da ga lahko potem ubiješ? Zgoraj omenjena rdeča nič lovske dejavnosti je torej prisotna tudi pri zimskem krmljenju živali.

Če bi lovcem res šlo za živali zaradi živali samih in ne za to, da imajo v lovski sezoni plen, bi puške postavili v muzej (še bolje je, da jih pretopijo v pluge), lovska društva preimenovali v društva za pomoč živalim in v resnici pomagali živalim, ne pa da jih ubijajo. Na žalost pa ni tako. Toda nekaj je nesporno: lovu so šteti dnevi. Prej ko bodo lovci to spoznali, bolje bo zanje, in seveda za živali. Pa tudi za celotno družbo.

Vlado Began, Šmarje pri Jelšah