»Zakaj je hrvaško ministrstvo za kulturo svojo suhozidno dediščino lahko zaščitilo z zakonom, Slovenija pa svoje še ni?« je številne strokovnjake na javni tribuni v Sežani vprašal Boris Čok, mojster te tradicionalne gradnje. Odgovorila mu je Saša Roškar, zaposlena na zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, češ da je pri nas vpisana v register nesnovne dediščine, in dodala: »Normativno varovanje ni vedno pozitivno, ker potem za vsak poseg potrebuješ dovoljenje. Pomembnejše je ozaveščanje domačinov, da potem sami to varujejo in vzdržujejo.« Ob očitkih številnih udeležencev, da to ni dovolj, jo je dopolnila Barbara Žižič z ministrstva za kulturo, da bo letos poleti začel veljati predpis, na podlagi katerega bodo občine lahko uvedle svoje prostorske inšpektorje, ki bodo to, kar je vpisano v občinske prostorske načrte, lahko ustrezneje varovali.
Množično obiskan posvet
Posvet, ki ga je organiziralo Partnerstvo kraške suhozidne gradnje, je privabil številne domačine, ki so v uvodu prisluhnili Petru Liparju (fakulteta za gradbeništvo), Luciji Ažman Momirski (fakulteta za arhitekturo), Urški Kranjc (LUZ), Nataši Đukić Vasič (Krasinvest), Robertu Kralju (policijska postaja Sežana), Stojanu Ščuki (direktor Park Škocjanske jame), Danilu Antoniju (predsednik partnerstva) ter Anu Kahuna (civilna javnost).
Nastajajoča občinska celostna prometna strategija
V vsebinsko pestri in strpni razpravi so bili soglasni, da ima Kras že status nacionalno pomembnega krajinskega območja s prepoznavnimi značilnostmi, kar je podlaga za to, da se tu zagotavlja le tak prostorski razvoj, ki ohranja njihovo celovito prepoznavnost. Žal je pogosta praksa, da so vzdrževalni posegi na javnih cestah usmerjeni v izboljšanje oziroma zagotavljanje prometne varnosti, a hkrati praviloma neprilagojeni značilnostim in identiteti prostora, saj vključujejo odstranjevanje mejnih suhih zidov, škarp, kažipotov, kamnov, zgodovinskih mostov …
Da se kritičnih razmer zavedajo, so potrdili tudi na občini Sežana, kjer so v letošnjem proračunu za subvencioniranje obnove kraških suhih zidov predvideli 40.000 evrov. »Ker je uničevanje doseglo take dimenzije, da je potrebna skupna akcija za ohranitev zadnjih ostankov, bo denar namenjen pripravi ustreznega pravilnika in tudi konkretnim delom. Pod strokovnim nadzorom partnerstva, katerega člani smo, jih bodo lahko izvedli ljudje sami, zlasti na vidno najbolj izpostavljenih delih naselij ali poteh,» je povedal župan Davorin Terčon, ki v prihodnjih letih računa na podporo tudi v drugih občinah na Krasu. Tradicionalni infrastrukturni elementi cest bodo, tudi zahvaljujoč temu dogodku, dobili ustrezno mesto v nastajajoči občinski celostni prometni strategiji.