Tehnologija veriženja podatkovnih blokov omogoča sestavo pametne pogodbe, ki sicer vsebuje vse sestavine klasične pogodbe, vendar pa programska koda, ki jo vsebuje verižni blok, ne le definira dogovor, temveč ga tudi izvede, je na sredini konferenci, ki jo je organizirala družba Prosperia, pojasnil Jadek.
Z razvojem teh pogodb bi lahko upadla potreba po posrednikih, kot so banke in notarji, ki so sedaj nujni za zagotovitev zaupanja in izvršitev transakcij. Pametne pogodbe, ki so sestavljene iz računalniških algoritmov, se sicer sedaj najpogosteje uporabljajo v energetiki, kjer gre za avtomatično, hitro in učinkovito izpolnitev dogovorjenega. »Pri avtomatizaciji procesov pa je pomembno, da se te pravilno uporabljajo,« je dejal Jadek, ki se že nekaj časa ukvarja z blockchainom in energetiko.
»Računalniška koda je tista, ki je prevzela vlogo prava oz. urejanja družbenih odnosov,« je poudaril odvetnik. Ob sklenitvi pametne pogodbe stranka prejme certifikat, v katerem so navedeni pogoji izvršite. Na eni strani tako ni tveganja glede izvršitve, vendar pa obstaja pomanjkljivost, saj lahko izvršimo le točno to, kar piše v pogodbi, brez upoštevanja nekaterih drugih dejavnikov in neodvisno od presoje strank.
Uporaba pametnih pogodb je po njegovih besedah trenutno priporočljiva v kombinaciji s klasičnimi pogodbami. Sedaj sicer pametne pogodbe služijo predvsem za avtomatizacijo izpopolnitvenih obveznosti iz klasičnih pogodb. V prihodnje bi lahko imele velik učinek na transakcije, vendar pa bo še veliko težav, predem pridejo v širšo uporabo. Notarji in odvetniki bodo v prihodnje morali več sodelovati s programerji, da bi lahko pogodbena določila pravilno vnesli v računalniške kode, je poudaril Jadek.
