Besede odvetnika Velimirja Cugmasa, da sodba njegovemu klientu, nekdanjemu ekonomu mariborske nadškofije Mirku Krašovcu, zagotovo ne bo obstala, so se lani, ko je Vrhovno sodišče razveljavilo že drugo sodbo, potem, ko je bila ena že razveljavljena, izkazale za preroške. Cugmas je na sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti in z njo uspel. Krašovcu, ki je bil na prvem sojenju obsojen na dve leti zapora, na ponovljenem decembra 2015 pa na štiri leta zapora, pa so zato lani tudi preklicali prestajanje vikend zaporne kazni v mariborskem zaporu Rogoza, ki jo je začel prestajati junija lani.
Lažne listine in gradbene situacije
Vrhovno sodišče je odločilo, da se zadeva vrne v novo sojenje na celjsko okrožno sodišče pred popolnoma spremenjeni senat. Temu v ponovljenem sojenju predseduje sodnica Cvetka Posilovič, medtem, ko ostaja obtožnica Krašovcu po vsebini nespremenjena. Le, da je namesto specializiranega državnega tožilca Stanislava Pintarja zdaj v vlogi specializirane tožilke Renata Vodnjov. Ta Krašovcu še vedno očita napeljevanje k poslovni goljufiji Dragice Marinič, nekdanje direktorice Betnava in Antona Ekarta, tedanjega vodjo investicij v Betnavi, ki sta za obnovo dvorca Betnava pridobila 1,77 milijona evrov evropskih sredstev. A neupravičeno, saj naj bi ministrstvu za gospodarstvo pri tem predložila lažne listine in gradbene situacije, ki so se nanašale na opravljeno delo in porabo gradbenega materiala. O tem je prepričano tožilstvo, medtem, ko je vrhovno sodišče ugotavljalo, da je zaključek o listinah z lažno vsebino posplošen, prav tako ni jasno pojasnjen sam naklep obtoženega.
Ministrstvo je dajalo taka navodila
Krašovec je vztrajal, da sodnica prebere njegov zagovor iz leta 2013 ter pritožbi iz leta 2015 in 2016. Krašovec, ki je bil takrat vodja Gospodarstva Rast v mariborski nadškofiji, je v njih podrobno opisoval dogajanje v tistem času, zanikal pa, da bi izrabil svoj položaj in vplival na takratno direktorico družbe Betnava Mariničevo ter njej podrejenega Ekarta, da sta podpisovala lažne gradbene situacije in dnevnike, s čimer sta od direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo leta 2009 neupravičeno pridobila 1,77 milijona evrov evropskega denarja za obnovo dvorca Betnava. Krašovec vztraja, da ni kriv in da bi namesto njega na zatožni klopi morali sedeti takratni uslužbenci direktorata za turizem pri ministrstvu za gospodarstvo. In da ministrstvo nikoli ni bilo zavedeno, sodelovalo je in tudi dajalo navodila za črpanje evropskih sredstev. Krašovec pa, da je le grešni kozel, pravzaprav žrtev spletk, saj da med septembrom in oktobrom 2009 niti ni bil več pristojen za odločanje o obnovi dvorca. Takrat je namreč vodenje investicije že prevzel takratni Vegrad z direktorico Hildo Tovšak na čelu. Spomnimo, da se je slednja zaradi očitkov na račun Betnave s tožilstvom pogodila za pet let zaporne kazni in krivdo priznala. Enako kot Mariničeva in Ekart, ki sta bila obsojena le pogojno.
