Pionirski list je bil leta 1948, ko je začel izhajati v velikem časopisnem formatu, državno subvencioniran tednik in hkrati edini časopis za otroke v Evropi. V njem so pionirji lahko brali o svojih nalogah, o razvoju nove države, glavna zvezda časopisnih strani pa je bil Tito. Že v svojem prvem desetletju delovanja so v njem začeli objavljati odlomke iz otroških romanov, ki so jih ilustrirali domači avtorji, pa tudi pisma in spise otrok. Na razstavi, ki so jo ob 70-letnici pripravili v ljubljanskem Konzorciju, je tako med drugim razstavljena številka, v kateri je bil objavljen zmagovalec natečaja z naslovom Naše koline.
Kot pravi urednica Jana Zirkelbach, se je Pionirski list, ki je pozneje postal Pisani list, danes pa se imenuje Pil, moral skozi čas razvijati in prilagajati tako otrokom kot družbi, saj je le tako preživel. Ko se je bolj masovno pojavila popularna glasba, je Pionirski list na primer objavljal besedila popevk, v 80. letih so bili bolj priljubljeni filmi in igralci, tudi domači, od 70. let naprej pa so pomembne tudi svetovalne rubrike.
Sprva je mladim svetovala psihologinja, nato različni zdravniki in pozneje tudi kozmetičarka. Vsi so radovedni mladini pomagali pri najbolj zagatnih težavah odraščanja. V 80. letih se je pojavila svetovalna rubrika Teta Justi, ki jo je na začetku pisala Desa Muck in ki je še danes najbolj brana rubrika, za to rubriko pa še vedno največ vprašanj pride po navadni pošti.
»Pogosto smo dobivali pisma, ki so dišala ali pa imela priloženo kakšno rožico, še posebej ko so otroci pisali teti Justi. Danes je navadnih pisem seveda manj, dobim pa tudi 300 elektronskih na dan,« pravi Jana Zirkelbach, ki pri Pilu dela že 18 let. »So pa seveda stvari, ki jih otroci ne morejo poslati po elektronski pošti. Glede na to, da je zelo priljubljena naša maskota kuža Šnofi, se mi je že zgodilo, da sem po pošti dobila kosti, namenjene prav njemu.«
Če je bil Pionirski list nekoč močno subvencioniran, je zadnjih 15 let skorajda povsem odvisen od prodaje. Trenutno je nanj naročenih 7500 otrok, v zlatih časih pa je Pionirski list izhajal tudi v 90.000 izvodih. Čeprav je bil na neki način državni časopis, urednica opozarja, da ni bil zapovedan, je bil pa edini otroški časopis, praktično brez konkurence, posebno v časih pred televizijo in internetom. Prav internet je zadnja leta oklestil predvsem število starejših bralcev, tistih v zadnjih razredih osnovne šole ali prvem letniku srednje, zaradi česar Pil Plus, ki je bil namenjen prav njim, danes ne izhaja več.
Zadnje leto ima Pil tudi spletno stran, a na zunaj so morda najbolj opazne mladinske knjižne uspešnice, ki so svoj krst doživele v Pilu. Šnofijeva druščinaBoštjana Gorenca in Mateja de Cecca, Košarkar naj boPrimoža Suhodolčana in Blazno resno o seksu Dese Muck so samo nekatere mladinske uspešnice, ki so se začele kot nadaljevanke v Pilu.
