Devetletne vladavine bivšega predsednika si investitorji verjetno ne bodo zapomnili kot časa razcveta. Skozi leta je gospodarska rast pešala in v zadnjih nekaj četrtletjih je gospodarstvo komaj še beležilo rast. Obenem so se nabirali sumi koruptivnih dejanj, ki pa niso dobili epiloga.
Dan po njegovem odstopu je borza oživela, pri čemer so najvišje donose dosegale delnice podjetij iz sektorja potrošnih dobrin ter delnice finančnih podjetij, predvsem bank. Okrepila se je tudi valuta. Vrednost južnoafriškega randa je od začetka meseca v primerjavi z evrom pridobila že več kot tri odstotke vrednosti, krepi pa se tudi njena vrednost v primerjavi z dolarjem. Tuji investitorji so spremenili poglede na južnoafriške delnice. Veliko upov polagajo v novega predsednika, Cyrila Ramaphoso, ki je sicer poslovnež in sploh eden bogatejših Južnoafričanov. Pričakujejo, da bo novi predsednik oživil gospodarsko rast ter se spopadel s korupcijo.
Naloga je vse prej kot lahka. Južnoafriško gospodarstvo je izvoznik surovin. Tako izvažajo zlato, platino, kopljejo pa tudi premog in železovo rudo. Čeprav so se v zadnjih dveh mesecih cene surovin nekoliko dvignile, jim rast vrednosti domače valute v primerjavi z dolarjem znižuje konkurenčnost, s tem pa se ustvarjajo pritiski na domačo potrošnjo. V državi je razpredena korupcija, kar predstavlja še dodaten izziv pri doseganju gospodarskih ciljev.
Bonitetne agencije so zadržane, da bi zgolj na osnovi menjave na oblasti dvignile bonitetno oceno države. Želijo rezultate. Prav tako investitorji. Ljubezen z južnoafriškimi delnicami ni trajala dolgo. Dan po visoki rasti je sledila korekcija in borzni indeks JALSH je izgubil 0,7 odstotka vrednosti. Še vedno velja, da so pričakovanja za naprej pozitivna, vendar je negotovosti precej. Če nič drugega, so prihodnje leto predsedniške volitve in novi predsednik se bo že zdaj moral potruditi, da si bo pridobil naklonjenost volilcev.
