Jazbec je zaslišanje pred glasovanjem začel s predstavitvijo svojega dosedanjega dela in pojasnjevanjem, kako so v bitki s krizo v Sloveniji leta 2013 reševali davkoplačevalski denar in zagotavljali finančno stabilnost. Slovenski primer naj bi pokazal, kako drag je pozen odziv. Vprašanja med zaslišanjem so se nanašala predvsem na izkušnje z dosedanjim reševanjem bank v Evropski uniji, spopadanje z bankami, ki so »prevelike, da bi propadle«, govora pa je bilo tudi o posledicah brexita na bančni sektor.
Glavno vlogo v postopku ima sicer Evropska komisija, ki je minuli teden tudi predlagala imenovanje Jazbeca za člana in direktorja enotnega odbora za reševanje bank, enega osrednjih organov v sklopu bančne unije. Pred tem je že dobila iz Evropskega parlamenta povratne informacije o ožjem seznamu kandidatov, ki ga je pripravila decembra. V parlamentu je Jazbec po neuradnih informacijah tudi že opravil neuradno zaslišanje, preden je komisija predlagala njegovo imenovanje.
Na koncu novega člana imenujejo članice EU
Po izmenjavi mnenj in glasovanju v pristojnem odboru kandidata potrdi še parlament na plenarnem zasedanju, a ima le posvetovalno vlogo. Na koncu pa novega člana imenujejo članice EU. Kdaj bodo to storile, za zdaj ni znano.
Po Jazbečevem odhodu na nov položaj bo v Sloveniji treba sprožiti postopek za imenovanje novega guvernerja, kar je naloga predsednika republike. Mandat za enega od štirih stalnih članov odbora za reševanje bank traja pet let, brez možnosti podaljšanja. Ta odbor pomaga zagotavljati urejeno reševanje bank s čim manj stroški za davkoplačevalce in gospodarstvo. Enotni odbor za reševanje se ukvarja s 142 velikimi bankami in čezmejnimi skupinami, pripravlja zanje načrte za reševanje in sooblikuje čim učinkovitejše rešitve za banke, ki se znajdejo v resnih težavah.
