Dijaka četrtega letnika Srednje šole Črnomelj Iztok Pezdirc in Uroš Vardič se izobražujeta v programu strojnega tehnika. Iztoka smo zmotili v šolski delavnici pri CNC-stroju, kjer je pravkar končal oblikovanje kovinskih delov za nekega naročnika. Uroš se je medtem ukvarjal s TIG-varjenjem. In čeprav gre »zgolj« za šolsko delavnico, ta bolj spominja na pravo tovarno, v njej dijaki pod vodstvom učiteljev in mentorjev izdelujejo konkretne izdelke za konkretnega naročnika.
Iztoku in Urošu se za zaposlitev ni treba bati. Tako vsaj kaže za zdaj, saj delodajalci v Beli krajini ogromno povprašujejo po kadru s področja strojništva. Samo pri Akrapoviču, denimo, so lani zaposlili dvesto ljudi, od tega sto varilcev. Tudi podjetje Livar iz Ivančne Gorice v črnomaljskem obratu zaposluje 400 ljudi. »Naše potrebe po usposobljenem kadru so zelo velike in še bodo. Zato je za nas Srednja šola Črnomelj z odličnima programoma strojni tehnik in orodjar izjemnega pomena,« pravi Darinka Porenta iz Livarja. »Naša edina rešitev je, da usposobimo lasten kader. Za to pa je sodelovanje s srednjo šolo, ki razvija proizvodno-tehnični kader, nujno.«
Vse več prostih delovnih mest v Beli krajini
Srednja šola Črnomelj, ki jo v programih gimnazije, strojnega tehnika in oblikovalca kovin – orodjarja obiskuje 274 dijakov, je edina srednja šola v Beli krajini. Po besedah ravnateljice Elizabete Prus opažajo porast zanimanja za oba tehniška »programa prihodnosti« in upad za gimnazijskega. »K temu pripomorejo tudi naše šolske delavnice, kjer se dijaki učijo oziroma pripravljajo na trg dela. Tu teče prava proizvodnja in dijaki se resnično naučijo, kar delodajalci potrebujejo. Pripravljeni smo se prilagajati potrebam delodajalcev. Moramo pa biti pri tem hitri, fleksibilni, kajti trg ne čaka, razvoj gre naprej,« pravi Prusova. Tako so v odprti del kurikula, ki ga lahko vsaka šola delno oblikuje po svoje, vnesli program TIG-varjenja in v program strojnega tehnika tudi nemščino, ker se je izkazalo, da to delodajalci potrebujejo.
Potem ko je šola v preteklem letu prenehala izobraževati v programu ekonomskega tehnika, leta 2015 pa je ministrstvo ukinilo tudi program predšolske vzgoje v Metliki in ga preselilo v Novo mesto, si v Beli krajini prizadevajo pridobiti kakšen program, ki bi tudi dekleta bolj zadrževal v domačem okraju.
Nujno bo čim širše znanje
Prusova se zaveda, da poleg pomanjkanja programov tudi majhnost šole za dijake ni prav privlačna v primerjavi z velikanskimi šolskimi centri, medtem ko odrasli prav v majhnosti vidijo ogromno prednosti: od bližine doma do večje povezanosti med učenci in učitelji, ki se lahko dijaku bistveno bolje posvetijo kot na velikih šolah, posledično so tudi njihov rezultati zelo dobri. »Žal ministrstvo vztraja pri trenutni mreži srednjih šol. Naša šola ima to smolo, da smo blizu velikega šolskega centra in drugih novomeških šol. Tudi dijaške vozovnice so subvencionirane, tako stane vozovnica od Vinice do Novega mesta enako kot do Črnomlja. S tem izgubljamo mehanizme, s katerimi bi zadržali otroke v Beli krajini.« Kot dodaja Prusova, bodo kakšen program pridobili le ob aktivni podpori gospodarstva.
Srednja šola podporo gospodarstva že ima, a kot poudarja Tomaž Kordiš iz Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, z razvojem digitalizacije, robotizacije prihajajo tudi povsem novi poklici. »Zato moramo gledati v smeri potreb v prihodnosti. Če bomo zdaj usposabljali kader, ki čez nekaj let ne bo več zanimiv, nismo naredili nič.« Da mora šolstvo slediti potrebam gospodarstva, pa se le delno strinja ravnatelj OŠ Mirana Jarca Črnomelj Boris Mužar. »Ob tem, kar potrebuje gospodarstvo, je treba dijakom dati širša znanja, kajti prav gotovo ne bodo vse življenje opravljali povsem enakega dela. Poklici se razvijajo in le tisti, ki bodo imeli dovolj široko znanje, bodo imeli tudi več možnosti.«
