Poslanci državnega zbora bodo danes obravnavali predlog zakona o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in železniške infrastrukture, s katerim želi vlada zakrpati zakonske luknje, zaradi katerih nihče v državi nima celovitega pregleda nad tem, po katerih zemljiščih sploh potekata državna in občinska prometna infrastruktura. Takšen pregled stanja je nujen za pravilno množično vrednotenje zemljišč pod cestami in železniškimi tiri, saj te parcele ne morejo dosegati enakih cen kot denimo obdelovalne ali zazidljive površine.
Občinam nove naloge, kaj pa finance?
Poleg tega na tisoče predvsem občinskih cest še vedno poteka po zasebnih zemljiščih, morebitna uvedba nepremičninskega davka v prihodnjih letih pa bi lahko te lastnike še dodatno prizadela. Spomnimo, neurejena razmerja izvirajo iz prejšnjega sistema družbene lastnine, ko zemljiškoknjižnemu urejanju lastništva nihče ni posvečal pozornosti. Mnoge parcele so tako občine celo kupile, a tega nihče ni zapisal v uradne evidence, dokumentacija pa se je do danes izgubila. Na drugi strani lastniki, ki cest na svojih zemljiščih niso želeli, že desetletja zaman čakajo na uradno razlastitev in primerno odškodnino.
Čeprav predlagani zakon prvenstveno ni namenjen reševanju teh premoženjskopravnih konfliktov, bodo po besedah resornega ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča upravljalci javnih prometnic z novo evidenco lažje pristopili tudi k urejanju teh vprašanj. Minister je ob tem na zadnji redni seji matičnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor poudaril, da zemljišč pod cestami ne bo treba odmerjati z dragimi geodetskimi parcelacijami, temveč so na ministrstvu predvideli posebno metodologijo, po kateri bodo upravljalci cest in železniškega omrežja – tudi občine – podatke v novo evidenco pod okriljem direkcije za infrastrukturo (DRSI) sporočali relativno enostavno.
Kljub temu so na ministrstvu izračunali, da bodo imele samo občine s prvim zajemom dejanske rabe zemljišč vseh občinskih javnih cest za več kot dva milijona evrov stroškov. Krovni občinski organizaciji – Združenje občin Slovenije (ZOS) in Skupnost občin Slovenije (SOS) – sta zato poslance že opozorili, da predlagani zakon občinam prinaša nove naloge, za katere »mora država občinam nujno nameniti tudi dodatna finančna sredstva«.
Podzakonski akt bi bil dovolj
Ob tem se v občinskih vrstah sprašujejo, zakaj vladna koalicija sprejema poseben zakon o evidentiranju zemljišč pod javno prometno infrastrukturo, saj občine te podatke že zbirajo na osnovi 23. člena veljavnega zakona o evidentiranju nepremičnin in 89. člena zakona o prostorskem načrtovanju. »Če obstaja vsebinski problem, predlagamo, da se vsebino katastra gospodarske javne infrastrukture v delu, ki se nanaša na evidentiranje dejanske rabe zemljišč javne železniške in javne cestne infrastrukture, uredi s podzakonskim aktom,« svetujejo v Skupnosti občin Slovenije. Tudi v SOS se namreč zavedajo, da je sedanji zajem dejanskih rab zemljišč nesistematičen, saj so načini evidentiranja javne infrastrukture po občinah, tako kot kakovost zemljiškega katastra izjemno raznoliki, vse te baze podatkov pa med seboj nepovezane.
Če bo vladna koalicija vztrajala pri sprejemu predlaganega zakona, pa občine zahtevajo njegovo uskladitev z obstoječimi predpisi in hkrati predlagajo dopolnitev z določili o evidentiranju nekategoriziranih in povsem zasebnih cest. Le tako bi namreč dobili popoln register vse prometne infrastrukture v državi.
