Po zadnji Raziskavi energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2017 kar dobra petina slovenskih gospodinjstev razmišlja o prehodu na drugačen način ogrevanja ali o dopolnitvi obstoječega načina ogrevanja prostorov, saj jim gretje predstavlja največji strošek za energijo. Skoraj tri petine teh gospodinjstev kot razlog navaja znižanje stroškov gretja oziroma varčnejši način gretja. Pri tem so gospodinjstva v enodružinskih hišah bolj zainteresirana za spremembo ali dopolnitev načina gretja kot gospodinjstva v večstanovanjskih stavbah.
Pri izbiri novega ogrevalnega sistema je pomembno upoštevati, v katerem klimatskem območju živimo in ali je bivalna enota v mestnem okolju ali na deželi. V mestnih občinah nekateri z odlokom o onesnaženosti zraka določeni načini gretja niso dovoljeni. V določenih primerih je odločitev pogojena z razpoložljivo infrastrukturo, kot je plinski priključek ali možnost priključitve na daljinsko toploto. Pomembni dejavniki pri odločanju so lahko tudi bolj osebne narave, denimo navade, posebne potrebe in morda omejitve, ki nastopijo z leti.
Rezultati REUS 2017
Gospodinjstva, ki razmišljajo o prehodu na drugačen načina ogrevanja oziroma o dopolnitvi obstoječega načina ogrevanja, so kot glavni razlog navedla znižanje stroškov (41 odstotkov). Uporaba okolju prijaznejšega načina gretja (17 odstotkov) je na drugem mestu. Sledijo varčnejši način gretja, kar je posledično prav tako povezano z nižjimi stroški (15 odstotkov), dotrajanost obstoječega načina ogrevanja (12 odstotkov), enostavnejše ogrevanje (10 odstotkov) in dopolnilno ogrevanje za prehodno obdobje (4 odstotki).
Med tistimi, ki razmišljajo o prehodu na drugačen načina ogrevanja, bi polovica gospodinjstev izbrala centralno ogrevanje. Največ vprašanih bi za novo ogrevalno napravo izbrala toplotno črpalko zrak-voda (19 odstotkov) ali specialni kotel na lesno biomaso (16 odstotkov). Sledijo toplotna črpalka zrak-zrak (8 odstotkov), toplotna črpalko voda-voda (7 odstotkov) in sprejemniki sončne energije (6 odstotkov). Slaba petina (18 odstotkov) še ne ve, katero ogrevalno napravo bi izbrala. Pri izbiri naprav za dopolnitev sistema ogrevanja bi jih največ izbralo toplotno črpalko zrak-voda (21 odstotkov) in sprejemnike sončne energije (12 odstotkov).
Stroški prehoda in stroški energentov
Slaba polovica anketiranih, ki razmišljajo o prehodu na drugačen načina ogrevanja, je seznanjena s celotnimi stroški prehoda. Pri tem je delež tistih, ki poznajo stroške, večji v enodružinskih hišah kot v večstanovanjskih stavbah. Dobra četrtina (28 odstotkov) vprašanih, ki že razmišljajo o zamenjavi oziroma dopolnitvi načina ogrevanja in so seznanjeni s celotnimi stroški prehoda, ocenjuje, da bodo stroški od 2500 do 5000 evrov. Slaba četrtina (24 odstotkov) ocenjuje stroške do 2500 evrov. Petina anketiranih (20 odstotkov) pa ocenjuje stroške od 7500 do 10.000 evrov. Slaba petina (15 odstotkov) ocenjuje stroške od 5000 do 7500 evrov, 12 odstotkov anketiranih pa ocenjuje, da bodo stroški nad 10.000 evrov. Ob stroških prehoda na nov oziroma dopolnilni način ogrevanja je tri četrtine gospodinjstev (75 odstotkov) seznanjenih tudi s sezonskimi stroški energenta (vira energije).
Glavni vir informacij o ogrevalnih napravah je za gospodinjstva internet (81 odstotkov). Vprašani iščejo informacije tudi pri prijateljih ali znancih (35 odstotkov), trgovcih (24 odstotkov), izvajalcih del in monterjih (16 odstotkov) ali ponudnikih naprav (14 odstotkov). Zanimivo je, da relativno malo anketiranih išče nasvete v energetskosvetovalnih pisarnah (12 odstotkov) ali pri strokovnjakih (8 odstotkov).
Primerjava z letom 2015
Raziskava REUS 2017 prinaša tudi nekaj zanimivih primerjav z dve leti starejšo raziskavo. Tako se je v tem času zmanjšal delež gospodinjstev, ki ne razmišljajo o menjavi ali dopolnitvi ogrevanja (z 79 na 69 odstotkov). Zmanjšal se je tudi delež gospodinjstev v večstanovanjskih stavbah, ki je seznanjen s celotnimi stroški prehoda na nov oziroma dopolnilni način ogrevanja (z 59 na 37 odstotkov). Delež gospodinjstev, ki ocenjujejo, da bi celotni stroški prehoda na nov oziroma dopolnilni način ogrevanja znašali manj kot 2500 evrov, je padel z 39 na 24 odstotkov). Manjši je tudi delež tistih, ki bi informacije iskali pri prijateljih, znancih ali sostanovalcih (padel je z 48 na 35 odstotkov) in pri ponudnikih naprav (z 31 na 14 odstotkov).
V nasprotju z naštetim pa se je povečal delež tistih, ki stanujejo v enodružinskih hišah in razmišljajo o dopolnitvi obstoječega načina ogrevanja (z 9 na 19 odstotkov), delež gospodinjstev, ki bi izbrali etažno centralno ogrevanje (s 14 na 27 odstotkov), in delež tistih, ki bi za ogrevanje izbrali sprejemnike sončne energije (z 0 na 6 odstotkov). Večji je tudi delež gospodinjstev, ki pri izbiri določenega energenta upoštevajo varovanje okolja (z 10 na 18 odstotkov), in delež tistih, ki bi iskali informacije pri izvajalcih del in monterjih (s 6 na 16 odstotkov).
Vir: REUS 2017
