Standard, ki so ga deležni slovenski alpski smučarji v hitrih disciplinah, je na ravni najbolj luksuznih petzvezdničnih hotelov, kakršnega si za svoje bivanje lahko privoščijo le najboljše in najbogatejše svetovne nogometne ekipe. Ker je proga za smuk in superveleslalom od olimpijske vasi oddaljena eno uro vožnje, bivajo v hotelu tik ob tekmovališču v Džongsonu, kjer bo jutri (ob 3. uri po slovenskem času) boj za olimpijske kolajne v kraljevski disciplini smuku.
Olimpijski smuk je tekma presenečenj
»Ker smo povsem odmaknjeni in na samem, saj daleč naokoli ni nič drugega kot hotel in gondola, sploh ne občutimo olimpijskega duha in vzhičenosti. Meni je to zelo všeč, saj iz hotela stopimo dobesedno na progo. Vse skupaj je malo bolj umirjeno in dosegljivo peš,« je izpostavil Boštjan Kline, prvi zvezdnik slovenske reprezentance za hitre discipline. Na poti v Pjongčang se je ekipa za štiri dni ustavila v Združenih arabskih emiratih, kjer je v poletnih razmerah opravila pet kondicijskih treningov, se v sproščenem vzdušju malo odklopila od smučanja in mraza ter napolnila baterije.
Čeprav hvalijo pripravljenost proge, kar pomeni, da imajo vsi enake pogoje, se slovenski tekmovalci z njo še niso spoprijateljili. Na prvih dveh treningih (drugi je bil na skrajšani progi) se nihče ni uvrstil med najboljših trideset: Boštjan Kline je bil 34. in 40., Klemen Kosi 35. in 45., Martin Čater 38. in 44., Miha Hrobat 44. in 46. ter Štefan Hadalin, ki trenira za kombinacijo, 62. in 59. »Če je sonce, je smuk fenomenalen za uživanje. Proga je zelo razgibana z veliko skoki. Odločala bosta pravi občutek in ohranjanje čim večje hitrosti,« je napovedal Boštjan Kline.
Čeprav mu ne gre po željah, ostaja optimist. »Sanje so seveda kolajna. Skušal bom narediti tisto, kar najbolje znam, na koncu pa bodo številke povedale vse. Olimpijske igre so vendarle tekma presenečenj, saj sta pritisk in trema večja kot na ostalih. Optimizem in upanje na visoko uvrstitev črpam prav iz tega, da je to tekma, na kateri je mogoče vse. Tudi če nisi med prvimi desetimi favoriti, se lahko z najboljšo vožnjo kariere prerineš na vrh. Mogoče je prav vse, le vse adute, ki jih imaš v rokavu, moraš pokazati,« ostaja optimist 26-letni Mariborčan.
Drevova ne gleda skozi okno, ker se boji višine
Veleslalom v ponedeljek (prva vožnja ob 2.15 in druga ob 5.45 po slovenskem času) bo prva disciplina alpskih smučark. Z Ano Drev, Tino Robnik, Meto Hrovat in Ano Bucik ima tudi Slovenija zelo močno zasedbo za visoke uvrstitev. Dekleta imajo zelo dobro popotnico z uspehi na zadnjih tekmah pred vrhuncem zime. Če smukači ne občutijo olimpijskega vzdušja, je Ana Drev že pozabila, kakšen je olimpijski duh, saj je po Torinu 2006 in Vancouvru 2010 zaradi poškodbe izpustila Soči.
»Razen mraza, ki predvsem meni pobere veliko energije, mi je v Južni Koreji zelo všeč. Počutim se zelo dobro,« je povedala 32-letna Ana Drev, ki je bila pred 12 leti deveta na olimpijskem veleslalomu. Ni najbolj navdušena, da stanuje v 12. nadstropju stolpnice v olimpijski vasi: »Malo me je strah višine, zato ne gledam veliko skozi okno.« Na snegu, kakršen je na olimpijskih tekmovališčih, še ni tekmovala, zato je minule dni namenila spoznavanju. »Kolikor sem videla progo s strani, mi ustreza, saj ni lahka. Zame je veliko breme že to, da se bom odpeljala tako, kot se najbolje znam in si želim,« je dodala Drevova.
Ana Bucik je dobila zagon po tretjem mestu v kombinaciji v Lenzerheideju, potem ko je v sezono vstopila z veliki pričakovanji pri sebi, okolju in pokroviteljih. »Veleslalom bo dobrodošel za razbijanje začetne nervoze pred slalomom, ki ostaja moja prva disciplina, in kombinacijo. Upam, da mi bo veleslalom prinesel sproščenost za naslednje tekme. Ni pametno vseh pričakovanj usmeriti na eno tekmo, zato sem bolj mirna, ker jih lahko razdelim na več preizkušenj. Ni dvoma, da bodo živci najbolj napeti na slalomu. Zdaj vem, česa sem sposobna, in v sebi čutim, da lahko presnetim še enkrat,« si je breme porazdelila 24-letna Primorka. Glede na lansko leto, ko je bila proga zelo ledena, kar ji ne ustreza, je letos prijetno presenečena nad pripravljenostjo. »Struktura snega je takšna, da moraš voziti zelo natančno. Dolgo časa sem menila, da ne bo nervoze in treme, a počasi začenjam čutiti, da so olimpijske igre posebna tekma,« je pojasnila Bucikova.
Študentka fizike in matematike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani je šele v Aziji občutila, kakšno je življenje v študentskem naselju, saj v njem nikoli ni živela. »Pričakovala sem več glamurja. Počutim se kot v študentskem naselju. Vsi so mi govorili, da so razmere za bivanje bolj špartanske, a jim nisem verjela, dokler nisem prišla sem. A študentska scena je super, saj vsa dekleta bivamo v istem apartmaju. Veliko je smeha in sproščenosti, da malo pozabimo na pritiske, ki jih prinašajo tekme. Vsak dan bolj občutim olimpijsko vzdušje in ponosna sem, da sem sestavni del najboljših športnikov z vsega sveta,« je v sočni primorščini končala Bucikova.
