Ko je država uvedla Zujf, je bilo rečeno, da je to začasni ukrep, ko se bo stanje začelo izboljševati, pa bomo postopoma dobili teh osem odstotkov nazaj. A od teh obljub do zdaj ni bilo nič, država nima posluha, da bi to vrnila. Vedejo se, kot da se ni zgodilo nič, zase so poskrbeli na račun naroda, ki pridno dela, v pisarnah pa za lepe plače grizejo svinčnik in gledajo skozi okno. Siromašni delavci in upokojenci pa životarijo iz meseca v mesec, da preživijo, pa morajo hoditi na Rdeči križ ali Karitas.
Če bo šlo tako naprej, se bojim, da bodo naši otroci in vnuki postali državni tlačani in bodo delali tlako za preživetje, vprašljive bodo tudi pokojnine, pa še večja revščina bo, če ne pridejo na oblast sposobnejši ljudje. Če bodo prodali vse državno premoženje, bomo kmalu kot nekoč Kitajci delali za pest riža, kar naše oblasti ne zanima kaj dosti. Pomembno je, da oni dobro živijo, za ljudi jim je malo mar, najraje bi jim pobrali še tisto, kar so prigarali in za kar so si vse življenje trgali od ust, da so si naredili streho nad glavo.
V to politiko je čedalje manj zaupanja. Taka politika ne pelje drugam kot v korupcijo, zato pa je čedalje več revežev. Zato pa je toliko samomorov iz obupa. Gospod Erjavec samo obljublja iz mandata v mandat, za upokojence ni naredil nič, poskrbel je le zase. Sramotno za državo je, da pušča upokojence v taki bedi. Pokojnine bi se morale uskladiti na najmanj 700 evrov, da bi dostojneje preživeli. Tistim, ki imajo več kot 1000 evrov, pa bi bilo treba pokojnine zamrzniti, da bi jih tisti z nižjimi »ujeli«.
Država je tako zavožena, da so nas ujeli že Čehi, Madžari, Estonci in še nekateri, ki so bili krepko za nami. Kakovost njihovega življenja je vse boljša, mi pa stagniramo zaradi nesposobnih politikov.
Srečko Berdnik, Borovnica
