Računsko sodišče je policiji naznanilo nekdanje generalne direktorje UKC Ljubljana in zaposlene, ki so odločali o nakupih v letih 2014 in 2015. V tem obdobju so klinični center vodili Simon Vrhunec, Andrej Baričič in Brigita Čokl. Policiji je računsko sodišče ob tem – zaradi suma kaznivih dejanj – predalo svoje zadnje revizijsko poročilo o dogajanju v največji bolnišnici.
Od kršitev zakonodaje do vprašljivega drobljenja naročil
V štirih postopkih oddaje javnih naročil v skupni vrednosti 318.497 evrov so v ljubljanskem UKC kršili zakon o javnem naročanju, kaže danes objavljeno revizijsko poročilo. V dveh od teh postopkov UKC ni izločil nepopolnih ponudb, v enem je izločil popolno ponudbo, v enem pa je dobavitelja povabil k pogajanjem, ne da bi dokazal, da strokovne zahteve izpolnjuje le ta ponudba.
UKC Ljubljana je dobaviteljem včasih plačeval celo po višjih cenah, kot so predvidevale pogodbe. Revizija je pokazala na prešibke notranje kontrole, tudi sicer pa je bil UKC Ljubljana v letih 2014 in 2015 pri pridobivanju medicinske opreme neučinkovit.
Za skoraj 70 milijonov evrov materiala je izbral mimo postopkov javnega naročanja. Največ je na tak način kupil od podjetij Johnson & Johnson, Salus in Mark Medical. Računsko sodišče je odnos med UKC Ljubljana in Mark Medicalom izpostavilo še v primeru nakupa neonatalnih infuzijskih črpalk, ko so v bolnišnici brez prepričljive utemeljitve sklenili, da lahko njihove zahteve izpolni le to podjetje. Salusu pa je nekaj časa klinični center za material za respiratorno terapijo plačeval več, kot bi mu bilo treba glede na pogodbo (lani je na ta račun sicer prejel dobropise).
Talci darov
Razdrobljenost nakupov, pri katerih je bolnišnica dobavitelje izbirala brez razpisov, sama po sebi ni nujno nezakonita. »Težko pa je sprejeti argument, da nakupov materiala za enkratno uporabo ne morejo načrtovati vnaprej,« je ocenil predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. UKC Ljubljana po njegovem v primerjavi z drugimi slovenskimi bolnišnicami izstopa po slabi organizaciji pri nabavah.
Revizija je pokazala, da je bilo kaotično že odločanje, katero opremo kupiti. Tudi donacije pa so v kliničnem centru sprejemali precej po domače: bolnišnica na primer ni ugotavljala, ali tako opremo res potrebuje in ali donator ne pričakuje kakšnih prihodnjih koristi. Donirana in »izposojena« oziroma tuja oprema je nekaterim od dobaviteljev zagotavljala stalen posel. »Opremo so servisirali, vzdrževali in nabavljali materiale zanjo. Bolnišnica je tako postala nekakšen talec te opreme,« je dejal Vesel. Za infuzijske črpalke in druge aparature, ki jih je UKC Ljubljana prejel na reverz (šlo je za podjetji Mark Medical in Interexport) ali kot donacijo (podjetji Medis in Euromed), je od teh družb na primer kupil za slabega pol milijona evrov potrošnega materiala.
V UKC Ljubljana napovedujejo, da bodo takoj aktivirali interni nadzor in začeli odpravljati odklone, nekatere težave pa že rešujejo.
