Domača, kot tudi tuja velika naftna podjetja pospešeno raziskujejo potencialno ogromna nahajališča surove nafte in zemeljskega plina v dveh velikih geoloških formacijah Duvernay in Montney. Prvi podatki nakazujejo, da bi bilo na teh območjih v skrilavcu ujetih 500 trilijonov kubičnih metrov zemeljskega plina in 4,5 milijarde sodčkov surove nafte, s čimer bi se ti dve nahajališči po potencialu kosali z največjimi in hkrati najdonosnejšimi nahajališči v ZDA. Podobno kot ZDA tudi Kanada investitorjem ponuja podobno ugodne pogoje, ki bi lahko pospešili razvoj industrije in povzročili nov val investicij v naftno industrijo. Tako kot pri južni sosedi so nahajališča v redko poseljenem območju, ki je poleg tega bogato z vodnimi viri, nujno potrebnim virom pri nekonvencionalnem črpanju surove nafte in zemeljskega plina (vodo z »dodatki« črpajo v vrtine v formaciji skrilavca, ki se zaradi pritiska razpoči in omogoči dostop do naravnih virov). Nezanemarljiva je tudi globina finančnega trga. Podobno kot v ZDA kanadski kapitalski trg investitorjem omogoča relativno lahek dostop do zadostne količine kapitala, ki bi bil v želji po nadpovprečni donosnosti kljub nekoliko večjemu tveganju pripravljen investirati v tovrstno dejavnost. Pozitivne posledice intenzivnega razvoja naftne industrije so pri Kanadčanih dobro znane. Razvoj peščenih naftnih polj v provinci Alberta je med letoma 2010 in 2014 močno prispeval k 5,5-odstotni letni stopnji gospodarske rasti, kar je bilo v tistih časih dvakrat hitreje, kot je znašala stopnja gospodarske rasti v celi državi. Potencial je zagotovo velik, Kanadčani pa so v preteklosti že pokazali, da ga znajo tudi izkoristiti.