Bogo Rozman Šabič je pred dobrim desetletjem v novomeškem romskem naselju Šmihel postavil hišo na občinskem zemljišču. Z ženo in tremi otroki je tam živel vse do leta 2016, ko se je zaradi osebnih razlogov začasno preselil v hišo njegove tete v Kanižarico pri Črnomlju in se nameraval čez nekaj časa vrniti. A vmes se je v Šmihelu zgodil umor (s katerim je povezan zgolj posredno prek sorodstvenih vezi), začele so se grožnje in družina je ostala v Kanižarici. Rozman Šabič je za seboj pustil hišo, po njegovih besedah vredno 123.000 evrov.
Ostali so brez vsega
Konec lanskega leta je izvedel, da namerava občina najboljšemu ponudniku prodati 392 kvadratnih metrov veliko zemljišče, na katerem stoji njegova hiša. Ker sam ni zmogel na hitro nabrati dovolj denarja, saj družina živi od socialnih transferjev (plačuje še 150 evrov najemnine za hišo v Kanižarici), je zemljišče kupil sosed v Šmihelu. »Za zemljišče, skupaj z hišo vred, je dal 4000 evrov. Jaz tega denarja nikakor nisem mogel zbrati v tako kratkem času, kajti za dražbo sem izvedel le dva dni prej. Najbolj zamerim občini, da nas ni povabila niti na sestanek, da bi nam povedala za svojo namero in na katerem bi mogoče skupaj našli neko rešitev. Tako pa smo ostali brez vsega. Novi lastnik mi je dal celo do marca rok, da moram hišo porušiti,« pravi Rozman Šabič.
Na novomeški občini trdijo, da so Rozman-Šabičevi izvedeli za dražbo takoj po objavi, to je deset dni prej, k urejanju lastninske pravice pa da so imeli možnost pristopiti ves čas, ko so parcelo uporabljali. »Občina nima pravne podlage, da bi za nelegalno gradnjo na svojih zemljiščih komur koli omogočila predkupno pravico. Postopek prodaje z javno dražbo tudi ne omogoča obročnega odplačevanja,« dodajajo.
»Sami smo gradili hišo. Pobirali smo železo, zbirali papir, si trgali od ust, nekaj malega smo si pomagali tudi z odškodnino, ki sem jo dobila po prometni nesreči. Bili smo večkrat lačni kot siti, ko smo gradili,« pripoveduje Sanja Šabič. »Če ne že pravno, je poteza občine vsaj moralno sporna. Glede na to, da tam stoji hiša že več kot deset let, bi morala zadevo speljati kako drugače,« pravi Bogo Rozman Šabič in dodaja, da jim je občina pred leti res ponudila zemljišče v odkup, vendar po ceni 25 evrov za kvadratni meter. »Nisem jih imel od kod vzeti, saj sem ravno gradil hišo.«
Slabih 10 evrov za kvadratni meter
Občina zdaj zemljišča v romskih naseljih Šmihel in Brezje prodaja po 8 evrov za kvadratni meter. »Objekti so nelegalni in s tem se vsa zemljišča štejejo za nezazidana stavbna zemljišča, od katerih bo odmerjen še 22-odstotni davek. Tako bo bruto kupnina znašala 9,76 evra za kvadratni meter,« so nam pojasnili na novomeški občini, kjer dodajajo, da v letošnjem letu predvidevajo prodati večji del občinskih nepremičnin v romskih naseljih Šmihel in Brezje. Rozman Šabič ob tem poudarja, da so geodeti uradno izmerili zemljišče, postavili mejnike. »Ko je bila parcela izmerjena, smo začeli graditi hišo. Takrat smo vsak dan hodili na občino in upravno enoto. Imamo tudi lokacijsko informacijo, hiša je vrisana v prostorskih dokumentih. Torej je lokalna oblast potihem odobravala gradnje na črno, a nihče nikoli ni rekel, da ne smemo graditi.«
Čeprav so na Šabičevi dokumentaciji iz leta 2004 žigi novomeške občine in podpisi takratnih odgovornih, na občini pravijo, da o njej ne vedo ničesar, da pa tovrstni dokumenti ne dokazujejo pravice gradnje, predkupne ali podobne pravice. Ob tem pojasnjujejo, da so v romskih naseljih predmet prodaje zgolj parcele. »Te bomo skušali prodati dejanskim uporabnikom stavbe, nepremičnine s praznimi objekti in nepozidane nepremičnine pa bomo prodali po sistemu javne dražbe, kjer lahko sodeluje vsakdo.« Na območju novomeških romskih naselij je po podatkih občine za prodajo trenutno »primernih« okoli 50 nepremičnin.
