Med storitvami, ki jih uporabniki tradicionalno v največjem obsegu opravijo na poštnih okencih, se je število pisemskih pošiljk v zadnjih enajstih letih zmanjšalo za 32 odstotkov, še višji je padec univerzalne poštne storitve (52 odstotkov). Obseg plačnih storitev pa se je med letoma 2006 in 2017 zmanjšal celo za 63 odstotkov, so za STA pojasnili na Pošti Slovenije.

Spremenjenim okoliščinam se prilagajajo tudi tako, da v skladu s svojo strategijo optimizirajo poštno omrežje z uvajanjem t. i. pogodbenih pošt ter v manjši meri z zmanjševanjem števila pošt. »Kljub temu še naprej ohranjamo ustrezno dostopnost poštnega omrežja za uporabnike in predpisano kakovost univerzalne poštne storitve vsem prebivalcem v Sloveniji, kot nam nalagata zakon o poštnih storitvah in splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve,« so poudarili.

Uporabniki izražajo nezadovoljstvo

Marsikateri uporabnik se s tem ne strinja. Na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) se je tako v zadnjem času obrnilo več uporabnikov poštnih storitev, ki so izrazili nezadovoljstvo bodisi s preoblikovanjem pošte bodisi z zaprtjem pošte v njihovem kraju. A na agenciji odgovarjajo, da so njene pristojnosti omejene.

Agencija je namreč v postopkih predlaganega preoblikovanja ali zaprtja pošt dolžna ugotavljati, ali bo še zagotovljena ustrezna gostota omrežja. Če so pogoji izpolnjeni in je vloga popolna, Akos soglasje za predlagano preoblikovanje oz. zaprtje poštnega urada izda.

Pogoja sta dva - da je v vsaki občini na ozemlju Slovenije en poštni urad ne glede na obliko organiziranosti ter da za 95 odstotkov prebivalcev do najbližje pošte ali pogodbene pošte ni več kot 4,5 kilometra zračne razdalje.

Prav tako mora Pošta Slovenije kot izvajalka univerzalne poštne storitve vsaki vlogi za preoblikovanje ali zaprtje poštnega urada priložiti tudi mnenje lokalne skupnosti. Gre za obvezno sestavino vloge, vendar pa Pošta Slovenije na to mnenje ni vezana, so nezadovoljnim uporabnikom prek svojih spletnih strani odgovorili na Akosu.

Namen zahteve po predložitvi mnenja lokalne skupnosti je v tem, da je Pošta Slovenije tudi formalno zavezana z lokalno skupnostjo vzpostaviti komunikacijo in si prizadevati poiskati rešitev, ki bi v največji meri upoštevala razumne potrebe uporabnikov poštnih storitev v lokalnem okolju, obenem pa bi ji omogočala finančno vzdržno izvajanje univerzalne poštne storitve.