Facebook že dolgo presega dve milijardi uporabnikov, a je že nekaj časa jasno, da je zatajil tako na področju zabavnosti kot v vlogi verodostojnega medija. Facebookova odločitev, da bistveno prevetri svojo podobo, je torej razumljiva.
Ne gre le za reakcijo na kritike, da so pomagali širiti lažne novice, temveč predvsem za lastno ugotovitev, da je treba izboljšati občutke, ki jih imajo uporabniki med uporabo. Da bo to mogoče, bi objave medijev in uradnih organizacij v prihodnosti znale pasti v poseben zavihek »raziskuj«. To naj bi časovnico sprostilo za več pristnih interakcij s prijatelji, a rešitev, ki je trenutno še v testni fazi, ni popolna. To potrjuje tudi izkušnja iz Slovaške, kjer je decembra začela krožiti novica o muslimanu, ki se je za pomoč zahvalil s podatki o prihajajočem terorističnem napadu. Lažna zgodba je tako široko zakrožila, da je morala policija objaviti uradno opozorilo, da je neresnična. Ker je opozorilo objavila na uradnem računu in je niso delili uporabniki, pa je ostala večinoma neopažena v testnem zavihku »raziskuj«.
Prijetnejšo izkušnjo se trudi zagotoviti tudi Twitter, ki omogoča živahno, a hkrati tudi zelo strupeno razpravo, o čemer nazorno pričajo zgodbe o umetni inteligenci, ki se je po nekaj urah priklopa nanj naučila bljuvati najbolj rasistične objave. Twitter je lanskega decembra predstavil nova pravila, ki so namenjena omejevanju poveličevanja ali spodbujanja k nasilju. Od tedaj je podjetje suspendiralo že več skrajno desnih računov in si nabralo še več sovražnikov, ki trdijo, da je negativno nastrojeno proti politični desnici.
Ameriški konservativni aktivist James O’Keefe je pred kratkim objavil posnetke, zbrane pod imenom The Project Veritas, v katerih se pogovarja s sedanjimi in nekdanjimi zaposlenimi pri Twitterju, ki ne vedo, da jih snemajo, in razlagajo različne metode, ki jih ima platforma v rokavu, ko želi odkriti neželene vsebine in omejiti doseg uporabnikov, tudi če jim ne blokirajo računa. Project Veritas ne razkriva nobenih skrivnosti, O’Keefe in njegovi privrženci pa vseeno verjamejo, da gre za dokaze pristranskosti Twitterja na škodo politične desnice. S podobnimi očitki se je maja 2016 soočal Facebook, ko je revija Gizmodo objavila, da so kuratorji vsebin na družbenem omrežju sistematično zatirali doseg desničarskih medijev. Facebook je tedaj hitro odpustil vse kuratorje in nalogo iskanja uravnoteženosti prepustil algoritmu. Sledila je eksplozija lažnih novic in teorij zarote. Twitter pravi, da kljub kritikam desničarskih aktivistov ne namerava na pot takšne »uravnoteženosti«.
