Tuji izraz »skejt« (angl. skate, tudi skate board) je v domačem jeziku najmanj že dve desetletji uveljavljen kot rolka. Od tod tudi domači izrazi rolkarji, rolkarske vragolije, urbano rolkanje, akrobatsko rolkanje, rolkarski park, tekaške rolke, terenske rolke in podobno. V starejšem Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) »skejta« ne najdemo, imamo pa geslo rolka, ki je pojasnjeno kot »podolgovata deščica s koleščki…«. V novejšem in dopolnjenem SSKJ (2012) že najdemo izraz »skejt«, ki je označen z vrednostno oznako (kvalifikatorjem) »pogovorno«, hkrati pa je dodan neoporečen domač izraz, ki ga priznava področna športna terminologija, to je rolka. Kvalifikator »pogovorno« najbrž zadošča, da takšnih izrazov ne širimo v uglednih slovenskih občilih. V Športnem terminološkem slovarju (ŠTS) »skejta« ni, ker pač poznamo in priznavamo domači izraz rolka. V dopolnjenem ŠTS res najdemo tudi izraz »skejt«, vendar z oznako »žarg.« (žargonski izraz). Postavlja se vprašanje, zakaj ugledno slovensko javno občilo širi pogovorni žargonski izraz, če imamo zanj priznan in uveljavljen domač izraz istega pomena?
Pravopis resda dopušča, da nove besede, ki jih včasih nismo poznali, prevzemamo in podomačimo v pisavi in izgovoru (na primer skate = skejt), vendar le takrat, kadar nimamo ustrezne domače sopomenke. V primeru »skejta« jo imamo, zato zanj pravopisno načelo ne velja.
Najbrž so res jezikovna pravila in merila v poljudnih besedilih v dnevnem tisku bolj ohlapna od strokovnih in terminološko neoporečnih sporočil, pa vseeno bi od slovenskih medijev in njihovih lektorjev pričakovali, da pomagajo širiti domače izrazje, ki ga priznava področna stroka. Ne nazadnje je to tudi poslanstvo javnih glasil.
Silvo Kristan, Podkoren