Ali se bo Aleš Šabeder, ki je trenutno na položaju vršilca dolžnosti, potegoval tudi za poln mandat generalnega direktorja UKC Ljubljana, včeraj še ni bilo znano. Šabeder, ki je prej vodil Semenarno Ljubljana, vajeti največje bolnišnice pa je prevzel po novem letu, na novinarska vprašanja ob včerajšnji seji sveta ni odgovarjal. Po naših informacijah naj bi se nagibal h kandidaturi na prihajajočem razpisu.
Iz bolnišnice so nam sporočili, da bo odločitev sprejel, »ko bodo znani pogoji za prijavo«. Tamkajšnji zaposleni pa njegovih načrtov še vedno ne poznajo prav dobro. Nekateri od naših sogovornikov ocenjujejo, da je komunikacija z vodstvom trenutno lažja kot v času, ko je bil na čelu UKC Ljubljana Andraž Kopač.
Na razpis za novo vodstvo se lahko kandidati prijavijo do konca januarja, svet bolnišnice bo med njimi izbiral sredi februarja. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je Šabedrovo imenovanje za vršilca dolžnosti konec minulega leta označila kot »pomemben korak k stabilizaciji razmer«. Ali bo sprejemljiv za celotno vladno koalicijo (vlada bo imela zadnjo besedo pri izbiri direktorja), je po naših informacijah še precej negotovo.
Predsednik sveta UKC Ljubljana Jože Golobič pričakuje, da se bo Šabeder na razpis prijavil. Bolnišnica ima še vedno kadrovske težave, je spomnil. Posebno žgoče je pomanjkanje zaposlenih na kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, kjer pa so vsaj za ta mesec delovne izmene le zapolnili.
Negotovost pri ključnih funkcijah
Kako negotovo je v zadnjem času odločanje o pomembnih funkcijah v zdravstvu, kaže dogajanje v primeru Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni. Kolar-Celarčeva je za vršilko dolžnosti direktorice novega zavoda, s katerim so zaobšli klinični center, sprva predlagala nekdanjo direktorico Onkološkega inštituta Ano Žličar, a o njenem imenovanju v vladi sploh niso odločali. Po neuradnih informacijah je imel del koalicije pomisleke zaradi neuspele tožbe, s katero je Onkološki inštitut v mandatu Žličarjeve od zdravstvene blagajne terjal vrnitev 7,6 milijona evrov neporabljenih sredstev za zdravila. Osrednja ustanova za zdravljenje raka se je v tem obdobju opirala tudi na mnenje Mira Cerarja o neupravičenem odvzemu sredstev: sedanji premier je bil takrat v vlogi pravnega strokovnjaka.
Žličarjeva je soglasje h kandidaturi nedavno umaknila, vlada pa je minuli teden na čelo novega nacionalnega inštituta imenovala Aleksandro Stjepanović Vračar, ki je bila prej svetovalka direktorja UKC Ljubljana. Žličarjeva razlogov za umik soglasja ne želi podrobneje komentirati.
Projektni svet, ki je usmerjal obravnavo otrok s prirojenimi srčnimi napakami, so nadzorniki UKC Ljubljana včeraj razpustili. Zaradi ustanovitve inštituta, ki vsaj formalno ni del kliničnega centra, tega telesa več ne potrebujejo. Zdravljenje prirojenih srčnih napak je bilo v zadnjih letih ena najbolj bolečih točk ljubljanskega kliničnega centra, ob razrešitvi so Kopaču svetniki očitali prav pretrese v tem delu bolnišnice.
