Šest največjih slovenskih papirnic zaposluje dva tisoč ljudi, vsa papirnopredelovalna panoga, v kateri deluje okoli sto podjetij, pa štiri tisoč. Papirna industrija v prihodnjih treh letih napoveduje okoli 500 zaposlitev. S preusmeritvijo je namreč postala nepogrešljiva z materiali za industrijo embalaže, ki je v strmem vzponu, še posebno pametna embalaža, vendar pa so nove zaposlitve predvsem posledica menjave generacij.
Ker so močno okrepile svoj razvoj tako na področju materialov kot na področju razvoja novih izdelkov – slovenski Inštitut za celulozo in papirništvo na primer uspešno proizvaja celulozo iz nadležnega japonskega dresnika – papirnice potrebujejo kader vseh stopenj izobrazbe in različnih smeri, kot so kemija, elektrotehnika, strojništvo, mehatronika, grafika, informatika ali kovinarstvo. Papirnice, ki izvozijo 90 odstotkov proizvodnje, zaposlujejo predvsem za nedoločen čas, je pa res, da delo poteka v treh izmenah, saj proizvodni proces poteka neprekinjeno.
Vseh šest papirnic je zdaj družno stopilo v promocijo zaposlovanja in vajeništva. Vabijo devetošolce, da se odločijo za vajeništvo za poklic papirničar. V treh letih se dijak o papirništvu uči polovico učnega časa v papirnici, ob njem pa je ves čas mentor z bogatimi izkušnjami iz prakse. Za opravljanje vajeništva so dijaki tudi finančno nagrajeni. V sistem vajeništva pa se lahko vključijo tudi brezposelni in že zaposleni.
Druga pot do poklica papirničar je dokvalifikacija. Izobrazbo je mogoče nadgraditi v pol leta, stourni izobraževalni program pa poteka na Inštitutu za celulozo in papirništvo v Ljubljani. O vajeništvu in drugih zaposlitvenih možnosti se lahko posameznik pozanima neposredno v papirnicah, to pa so Goričane, Količevo karton, Paloma, Radeče Papir nova, Papirnica Vevče in Vipap Videm Krško.
»Poklicne šole za papirničarje od leta 2000 v Sloveniji ni, sedanjih oživitev tega programa ne zanima. To praznino so podjetja reševala tako, da so svoje kadre izobraževalni na papirniški šoli v Avstriji. A zdaj so slovenski papirničarji sami sestavili program, ki bo stekel jeseni. Tako upajo, da bodo čez tri leta že imeli dovolj usposobljenega kadra,« pojasnjuje Petra Prebil Bašin, iz Združenja papirne in papirnopredelovalne industrije pri GZS. jpš
