Ker mi je že veliko let ta sramota Bleda nerazumljiva, sem se začel globoko v sebi nehote vpraševati, ali morda nekdo v naši državi namenoma vztraja pri statusu quo, ker se mogoče boji, da bi sedanji lastnik te sramote o času osamosvajanja povedal kaj, za kar je bolje, da državljani ne slišimo. Res ničesar ne vem o tem, a stvar, ki traja tako dolgo in kazi našo turistično podobo, mi je težko dojemljiva in me napeljuje na sumničenje in vsemogoča ugibanja.
Tudi za mitnico in bodečo žico sem čakal na reakcijo in odgovor, toda glej ga zlomka, s pismom se je oglasil dolgoletni blejski turistični delavec Sergej Učakar, ki pa je, kot kaže, le površno prebral moje pismo, saj se v svojem odgovoru ni niti z besedo dotaknil mojih vprašanj, temveč se je spustil na osebno raven, kjer mi oporeka, da lahko nekdo iz vsakega bolj ali manj pozabljenega slovenskega zakotja kot vsakdanji turist razpravlja o dozdevni samovšečnosti svetovno priznane turistične destinacije.
Gospod Učakar je v svojem pisanju omenjal tudi, da bi si v uredništvu pridobil moje podatke, zato naj povem, da sem se rodil slabih 10 kilometrov stran od Vač, geometrijskega središča Slovenije, in da zdaj živim nedaleč stran v enem najuspešnejših in lepo urejenih mest nedaleč od Ljubljane.
Na Bledu sem bil prvič leta 1947, kamor me je mama kot petletnega dečka vzela s seboj na dan mrtvih, ko sva z Lesc pešačila do begunjskega gradu in v dolino Drage, kjer imam pokopanega starega očeta in dva bratranca, ki so bili tam ustreljeni kot talci. Od tu sva šla peš na Bled in s tamkajšnje železniške postaje nazaj proti Ljubljani. To pot sem za dan mrtvih opravljal z mamo še nadaljnjih 20 let. Kasneje pa sem Bled obiskoval za poletne in zimske počitnice ter ob številnih vikendih čas preživljal v počitniški hišici na Planji za Stražo. Z Bledom, njegovo zgodovino in lepotami sem se tako praktično seznanjal doslej kar 70 let.
Glede Triglava in TNP pa na kratko le toliko: na Triglavu sem bil 74-krat, kar 20 let zapored sem tam praznoval svoj rojstni dan in v tem delu Julijcev ni niti poti niti steze, ki je nisem večdesetkrat prepešačil. Zato mi je Triglav prirasel k srcu, si ga soprilaščam kot veliko Slovencev, zato mi ni vseeno, kako bodo v prihodnje z njim gospodarile nove glave; zato nasprotujem vsakršnemu selekcioniranju in omejevanju obiska, še bolj pa sem proti kakršnemu koli zaračunavanju za vstop v to kraljestvo. In prav zato si pridržujem pravico, da na stara leta kaj rečem tudi o tem.
Na koncu bi rad rekel še nekaj besed vam, gospod Sergej Učakar. Vse doslej sem imel veliko spoštovanje do turističnih delavcev, če ti s svojim delovanjem prispevajo k ugledu in prepoznavnosti kraja. Po prebiranju vašega pisma pa o tem nisem več povsem prepričan, ker s pismom izkazujete neko vsemogočnost in drugim ne dopuščate enakih pravic. Vaše pismo, ki me je razočaralo, pove tudi o vaši splošni razgledanosti, kajti otroke že v prvih razredih osemletke naučijo, da se imena in priimki pišejo z veliko začetnico in da sta to najmanj dve besedi, v šoli pa jih seznanijo tudi z zemljepisom in s slovenskimi kraji ter s posamezno lego krajev, mest in vasi, tudi s tem, kje leži pri nas kakšen zakoten in od boga pozabljen kraj.
Glede vašega pomisleka, ali lahko vsakdanji turist nemoteno razpravlja o tako mondenem turističnem kraju, kot je Bled, pa si, prosim, malo poglejte tozadeven demokratičen člen v naši ustavi.
Če pa vas je slučajno zmotil naslov mojega pisma, potem si oglejte dnevno časopisje s sredine poletja in takrat objavljeni sramotni apel, ki ga je slovenski javnosti naslovil blejski svetovalec župana za infrastrukturo in strateško načrtovanje in takrat vršilec dolžnosti direktorja turizma Tomaž Berčon, ki je zlasti na dnevne slovenske obiskovalce Bleda apeliral, da se v poletnih mesecih izognejo Bledu in si ga za svojo destinacijo izberejo jeseni ali spomladi, ko tam ni tolikšne gneče, beri tujih gostov. Kot vidite, temu primeren je bil moj odgovor v naslovu mojega pisma.
Ker vse doslej v nobenem mediju nisem zasledil nobenega opravičila gospoda Berčona, se bojim, da njegovo stališče do nas Slovencev kot turistov na Bledu ni osamljeno, kajti v nasprotnem primeru bi po mojem skromnem mnenju takoj po izjavi moral biti odstavljen s svojega položaja.
Janez Turk, Dob