»Škoda, da se Anji Eržen ni uspelo uvrstiti vsaj na sobotno zasledovalno tekmo 60 najboljših, a tako je,« se je trener Tomaš Kos razočarano sprijaznil z nastopom edine slovenske biatlonke na uvodni letošnji tekmi svetovnega pokala v Oberhofu. Blejka je s 74. mestom tudi že končala nastope na uvodnem od treh tradicionalnih nemških prizorišč. Na streljanju stoje s tremi zgrešenimi tarčami ni izkoristila priložnosti in prenesla bremena, ki sloni na najboljši biatlonki. Cilj reprezentance je ostati med najboljšimi 25 reprezentancami v razvrstitvi točkovanja pokala narodov, Slovenija je trenutno 23. Zanimiva je tudi primerjava z biatlonkami, ki so pred novim letom na Pokljuki nastopile na odprtem državnem prvenstvu, na katerem je bila slovenska prvakinja šesta absolutno. Najhitrejša s Pokljuke Japonka Fujuko Tačizaki je vadbeni tabor pod Triglavom dobro izkoristila in osvojila celo 11. mesto.
Veliko večja pričakovanja so seveda za današnjo moško tekmo (14.15), kjer bodo zraven tudi Jakov Fak, Klemen Bauer, Miha Dovžan in Mitja Drinovec. Fak januarski ciklus, potem ko je izpustil vsem tekme nižjega nivoja med prazniki, začenja kot tretji v skupnem seštevku za Martinom Fourcadom in Johannesom Thingnesom Boem. »Z decembrskim začetkom sem lahko zadovoljen. Veliki narodi so za nami, ni jih veliko, ki bi bili pred mano. Meni je zanimivo predvsem to, da Fourcade ni sam na vrhu. Letos je bil zelo specifičen začetek sezone. Upam, da bo tako tudi nadaljevanje,« je po zadnjem treningu na Pokljuki razmišljal Jakov Fak. Decembra je imel glede na statistiko sloves najboljšega strelca sezone. »Če tega slovesa ne kapitaliziraš, nič ne pomaga. Če ne bi dovolj hitro tudi tekel, bi ne pomagalo nič,« je poudaril staro biatlonsko pravilo, ki je še kako pomembno tudi na zahtevnem prizorišču v Oberhofu.
Na tekaškem Tour de Ski v Oberstdorfu je Anamarija Lampič lahko obžalovala zgodnejši odhod. Kot hitra in spretna tekačica bi lahko na tekmi s skupinskim startom izkoristila lažjo traso in hitro smučino. Organizatorji so se skupaj s tehničnim delegatom Urošem Ponikvarjem po odpovedi četrte etape odločili za prilagojeno traso, za zmago pa je sprintalo kar 51 tekačev in 25 tekačic v razmaku dvajset sekund. V ospredju je bilo tudi veliko prerivanja in padcev, tudi favoritov (Ustjugov, Weng), ki so tekmo poimenovali – parodija in kaos.
