Izobraževanje, usposabljanje, vseživljenjsko učenje, mobilnost in nadnacionalno sodelovanje so že danes ključnega pomena za krepitev odpornosti, v prihodnosti pa bodo postali še pomembnejši: zagotavljajo znanje, spretnosti in kompetence tako na osnovni kot na višji ravni, zmanjšujejo neenakosti, krepijo podjetniškega duha, spodbujajo vključujoče, stabilne in demokratične družbe ter zagotavljajo uspeh migracij in globalizacije.
Države članice EU so seveda same odgovorne za svoje izobraževalne sisteme, toda Evropska unija ima ključno vlogo pri spodbujanju reform in posodabljanja. Dosegli smo pomemben napredek, med drugim pri zmanjševanju števila mladih, ki predčasno zapustijo šolanje. Vendar moramo storiti več. Pri sodelovanju moramo biti še ambicioznejši. Zato je evropska komisija določila nove, drzne cilje in referenčna merila, ki so jih 17. novembra na evropskem socialnem vrhu v Göteborgu podprli tudi voditelji držav in vlad.
Naši izobraževalni sistemi morajo biti vključujoči, učinkoviti in uspešni. Ljudem morajo posredovati kompetence in naravnanosti, ki jim bodo omogočile učinkovito prilagajanje na spremembe skozi vse življenje in izkoriščanje novih priložnosti. Vsem morajo zagotavljati enake možnosti, saj lahko le tako zgradimo pravičnejšo družbo. Poleg tega je treba bolje izkoristiti potencial, ki ga ima izobraževanje pri povezovanju Evropejcev ter gradnji odprtih in močnih skupnosti.
V ta namen smo predlagali, da si skupaj z državami članicami prizadevamo za pravi evropski izobraževalni prostor. Ta bo vključeval vzajemno priznavanje visokošolskih diplom in drugih zaključnih listin ter mrežo evropskih univerz, ki bo vrhunskim institucijam omogočila nemoteno čezmejno sodelovanje. Prav tako si želimo, da mobilnost za vse postane resničnost: program Erasmus+ in njegovi predhodniki so devet milijonom ljudem omogočili študij, usposabljanje, poučevanje ali prostovoljno delo v tujini, med njimi je bilo 85.700 udeležencev iz Slovenije. To je velik dosežek in številke so impresivne, a lahko storimo še več. Do leta 2025 si želimo število udeležencev vsaj podvojiti, s 3,7 na 7,5 odstotka, za kar pa bomo potrebovali znatno več sredstev.
Poleg tega se želimo z državami članicami dogovoriti o novih, ambicioznejših ciljih. Želimo na primer postaviti zahtevnejša referenčna merila glede deleža učencev s podpovprečnimi dosežki in tistih, ki zgodaj opustijo šolanje, tako da bi se prvi znižal s 15 na 10 odstotkov, drugi pa z 10 na 5 odstotkov. Ljudje morajo vse življenje pridobivati novo znanje, spretnosti in kompetence. Želimo začeti zgodaj in spodbujati visokokakovostno predšolsko vzgojo in varstvo, za poznejša starostna obdobja pa postaviti ambicioznejša referenčna merila, tako da bi delež sodelujočih v vseživljenjskem učenju do leta 2025 znašal 25 odstotkov. Verjamemo, da bi morali do leta 2025 vsi mladi Evropejci ob zaključku višjega sekundarnega izobraževanja poleg maternega jezika dobro znati še dva druga jezika. Lahko bi se dogovorili o nadaljnjih ciljih na področju digitalnih kompetenc in podjetništva, ki bi na primer zahtevali, da vsak mladi Evropejec pred koncem šolanja pridobi vsaj eno praktično podjetniško izkušnjo.
Resnične spremembe pa niso mogoče brez učiteljev. Kakovost izobraževanja je tesno povezana z znanjem, spretnostmi in sposobnostmi šestih milijonov evropskih učiteljev. Ti igrajo ključno vlogo pri opremljanju mladih s pravimi kompetencami in pri prenovi izobraževanja. Zato jih moramo izdatneje podpirati. Treba jim je omogočiti, da z začetnim izobraževanjem in stalnim strokovnim razvojem nadgrajujejo lastno znanje in sposobnosti. Prav tako moramo vsi skupaj prispevati k dvigu ugleda učiteljskega poklica pa tudi boljšemu plačilu in večji avtonomnosti učiteljev. Zato želimo doseči, da bi še več učiteljev uporabljajo spletno platformo eTwinning, ki je že zdaj največja mreža učiteljev na svetu, ter zagotoviti smernice politike na področju strokovnega razvoja učiteljev in vodstvenih delavcev šol.
Vse te pobude imajo en skupni cilj: omogočiti posameznikom, da lahko kar najbolje izkoristijo svoje življenje in da lahko zgradimo pravično, odporno gospodarstvo in družbo. Izobraževanje je ključno, saj ljudem omogoča, da živijo izpolnjujoče življenje, poleg tega pa so samozavestni ter spoštljivi in sočutni do drugih. Prav tako je bistvenega pomena, ker omogoča, da prav vsak od nas sodeluje pri oblikovanju prihodnosti. Poskrbeti moramo, da bo izobraževanje prinašalo rezultate za vse ljudi povsod po Evropi. Ta cilj želimo doseči skupaj z državami članicami.
Jyrki Katainen je podpredsednik evropske komisije, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost.
Tibor Navracsics je evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport.
