Konservativna premierka Theresa May, ki bo zahvaljujoč nemajhnemu političnemu čudežu pričakala novo leto na sicer še vedno majavem premierskem stolčku, je domnevno najboljšo brexitsko novico prihranila za konec starega leta. Napovedala je pobrexitsko vrnitev nekdanjega temno modrega potnega lista, ki ga je razglasila za izraz neodvisnosti in suverenosti. Zgodilo naj bi se že v letu 2019.
Veselje zagovornikov brexita in norčevanje drugih
Ta obljuba je prinesla veliko veselja med privržence brexita, ki obujajo spomine na to, da jih je EU v osemdesetih letih prisilila, da so ga zamenjali z rdečim potnim listom. To naj bi zahtevala zakonodaja EU. Gre za eno od številnih izmišljotin in laži, s katerimi se je brexitski tabor dokopal do tesne zmage na referendumu o članstvu v EU. Zgodilo se je, ko je bila na oblasti v Britaniji prva ženska, prav tako konservativka Margaret Thatcher. Njen nekdanji zunanjepolitični svetovalec Charles Powell se je ponorčeval iz navdušenja nad vrnitvijo modrega potnega lista, ki ga opisuje kot nostalgijo večinoma postaranih evroskeptikov. Powell pravi, da bi vlada Margaret Thatcher lahko ohranila modro barvo potnih listov, če bi tako želela. Zakonodaja EU od članic ne zahteva barve potnih listov. Hrvaška je, na primer, ohranila temno modro barvo potnih listov, ko je postala članica EU.
Ceneni brexitski trik
Trditev, da vrnitev modrih potnih listov pooseblja obnavljanje neodvisnosti in suverenosti, ni nič drugega kot ceneni brexitski piarovski trik. Tudi trditev, da je bila barva nekdanjih britanskih listov nekaj posebnega, je iz trte izvita. Približno osemdeset držav po svetu ima temno modre potne liste. Powell, ki je bil svetovalec železne lady sedem let (1983–1990), se je ponorčeval tako iz politikov kot komentatorjev izključno desničarskih medijev, ki so poveličevali Mayevo zaradi napovedane vrnitve modrih potnih listov. »Če so jim bolj pomembni simboli kot vsebina, ne vidim nobene škode v tem, da bi vse počeli v skladu z njihovimi željami. Morda bi morali vnovič uvesti tudi veleposlaniške uniforme ter cilindre in trde ovratnike za višje državne uradnike. Pod pogojem, da v povračilo pristanejo na britansko pobrexitsko uskladitev s skupnim trgom EU,« pravi Powell, ki je proti brexitu.
Modra zmaga brexita?
Iz trditve, da je napovedana sprememba barve potnih listov zmaga brexita, se je ponorčeval tudi glavni brexitski usklajevalec v evropskem parlamentu Guy Verhofstadt, ki pravi, da gre za goljufivo trditev: »Britanija bi lahko imela kakršno koli barvo potnih listov, če bi želela ostati v EU.« Britanskemu laburističnemu poslancu Davidu Lammyju je »nerodno«: »Brexit začenjam čutiti kot velik napor tistih, ki bi radi uro premaknili sto let v preteklost ob nezdravem imperialnem podtonu.« Njegov kolega Chuka Umunna pravi: »Kakšna neumnost!« Nekdanji vodja laburistov Ed Miliband pa: »To je prikaz ignorantskega, absurdnega in župnijskega pogleda na svet.« Za verjetno najboljši komentar napovedi vrnitve modrega potnega lista pa je verjetno poskrbel soustanovitelj Wikipedie Jimmy Walles: »Komaj čakam, da svojima dvema britanskima otrokoma povem, da bosta sicer izgubila pravico do življenja in dela po vsej Evropi, vendar dobila modri potni list.« Medtem ko se zdi številnim vrnitev modrega potnega lista nemodra, je nekaterim iz probrexitskega tabora napovedani modri potni list premalo moder. »Modri potni list pred letom 1988 je bil zelo temno moder, če ne celo črn.« Druge jezijo napovedi, da jih bodo morda morali tiskati v… Evropi.
