Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer meni, da načrtovana sprememba zakona o romski skupnosti ne bo odpravila kršitev človekovih pravic Romov. »Novela zakona ne upošteva dolgoletnih priporočil varuha, ki se nanašajo na zagotavljanje učinkovitega in dejanskega uresničevanja človekovih pravic pripadnikov romske skupnosti v nelegalnih romskih naseljih, kot so na primer dostop do pitne vode in sanitarij ter tudi dostop do elektrike,« so sporočili iz njenega urada. Nussdorferjeva je opozorila, da je omejevanje dostopa do pitne vode in elektrike povezano z izobrazbenim (ne)uspehom Romov, to pa nanje vpliva vse življenje, saj si ne morejo poiskati službe in se težko vključujejo v družbo. Navsezadnje, je opozorila, iz romskih naselij prihaja vse več vesti o vse hujših kaznivih dejanjih pripadnikov romske skupnosti.
Varuhinja in Romi enotni
Po njenem mnenju bi moral biti predlog zakona konkretnejši. »V njem ni ničesar zavezujočega, kar bi odgovornim – občini ali državi – nalagalo določene obveznosti.« Še več. V zdaj veljavnem zakonu je določeno, da lahko država poseže v urejanje romskih naselij tedaj, ko se izkaže, da je zdravje skupnosti ogroženo, lokalne oblasti pa položaja ne urejajo. Takšna situacija je v naseljih pogosta, saj mnogi župani in občine Romom nočejo ponuditi zadostne pomoči, ker bi med njihovimi lokalnimi volilci, ki Rome zavračajo, naleteli na odpor. Vlada pa je denimo leta 2016 s posebnim sklepom vendarle posegla v naselje v Dobruški vasi v občini Škocjan in tam namestila vodne cisterne (v katerih je sicer kasneje voda zmrznila, po tem pa jih niso več polnili).
V noveli zakona nadomestna ukrepanja države niso več predvidena, poslej naj bi država predpisala zgolj »interventne programe«, ki naj bi jih izvajale občine. »Če občina interventnega programa ukrepov ne izvaja, pa ni predvidena nobena sankcija,« je ogorčena Nussdorferjeva.
Kritiki se je pridružilo več romskih organizacij. »Kljub grozljivim razmeram v naseljih nobena politična opcija doslej ni zmogla dovolj poguma za uporabo specialnega posega v izvirno ustavno pristojnost občin,« je opozoril predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti iz Črnomlja Zvonko Golobič. Po njegovem mnenju je treba ohraniti (so)odgovornost občin in jim naložiti še več odgovornosti s tem, »da se (interventni) ukrepi izvajajo na račun občine«.
Kdo je res »avtohton«?
Zveza romskih skupnosti Slovenije Dežnik iz Ljubljane pa je opozorila na še eno sporno določilo v predvideni noveli zakona – dodatno razdeljevanje Romov na »avtohtone« in »neavtohtone«. Ali so Romi avtohtoni ali ne, bi avtorji zakona določili po kriteriju, ali imajo romskega predstavnika v občinskem svetu občine, v kateri bivajo. To trenutno velja za dvajset občin, četudi veliko Romov živi tudi v drugih občinah. »Kriterij avtohtonosti bi znatni populaciji romske manjšine onemogočil uresničevanje posebnih pravic in tako nadaljeval diskriminatorno politiko, ki se je izvrševala vse od nastanka Republike Slovenije kot samostojne države,« so sporočili iz ljubljanske zveze. Pri tem so se sklicali na ustavno sodišče, ki je v eni svojih odločb zapisalo, da je »za vzpostavitev političnega predstavništva romske skupnosti v občinskem svetu treba najti vez med določenim območjem občine in romsko skupnostjo, ne glede na kulturološko posebnost romskega ljudstva kot potujočega ljudstva, ki nima svoje matične države kot svojega teritorija«.
V uradu varuhinje so v zvezi s tem opozorili, da bi brez dostopa do posebnih manjšinskih pravic ostali »nekateri najbolj ranljivi pripadniki romske skupnosti« – Sinti ter Romi iz občin Ribnica, Brežice in Škocjan.
Iz enega od internih dokumentov, ki je nastal med pripravo zakona (hranimo ga v uredništvu), je mogoče razbrati, da so se vladni pripravljalci zakona – poleg njih pa tudi predsednik Sveta romske skupnosti Jožek Horvat Muc – zavedali občutljivosti kriterija »avtohtonosti« Romov. Na ministrstvu za javno upravo denimo štejejo »avtohtonost« za ključni kriterij pri odločanju, katere Rome naj bi zakon ščitil in katerih ne. Na ministrstvu za kulturo pa avtohtonosti in neavtohtonosti sploh ne ločujejo. »Razlikovanje, ki ga delate med avtohtonimi in neavtohtonimi Romi, je umetno. Če ga ne bi bilo, bi moralo več občin imeti romske občinske svetnike,« pa je že leta 2009 Slovenijo opozoril tedanji komisar za človekove pravice Sveta Evrope Thomas Hammarberg.
Urad za narodnosti za zdaj pripomb Romov in varuhinje še ni komentiral, saj se je rok za javno razpravo ravno iztekel.
