Alen Živadinović, Hrvaška, Pro-Trade, Lonci in Poklopci by Bajde v Ljubljani
Decembrsko praznovanje se začne s prvo adventno nedeljo, letos je bila 3. decembra. Tako se praznuje ves adventni čas, vse do božičnega večera, ki je bil letos ravno na zadnjo adventno nedeljo. Na božični večer jemo brezmesno hrano, zvečer gremo k sveti maši in polnočnici. Tako dočakamo božič, ki je poleg velike noči drugi največji krščanski praznik. Prav tako je najpomembnejši decembrski praznik na Hrvaškem.
Tradicionalno božič praznujemo v krogu najožje družine. Domači se zberemo na božični večer, skupaj večerjamo, na jedilniku je veliko ribjih jedi in različnih drugih brezmesnih specialitet. Po večernem druženju gremo v cerkev k polnočnici. Pozneje se mladi zberejo v klubih ali na koncertih.
Na božični večer ne hodimo na obiske, takrat ima prednost družina, za obiske sta rezervirana božični dan in dan zatem, na dan praznovanja svetega Štefana, prvega krščanskega mučenika.
Za božič so na mizi posebne dobrote, kot so sarma, odojek, francoska solata, puran z mlinci, veliko drobnega peciva, pijemo pa večinoma rdeče oziroma kuhano vino in svečana peneča se vina.
Pri obdarovanju so v ospredju otroci, saj so v tem času starejšim namenjena manjša darila, otrokom pa večja, kot so videoigrice, prenosni telefoni, igralne konzole in podobno.
Od dobrih mož poznamo na Hrvaškem svetega Miklavža in Božička. Najpomembnejši je seveda Božiček.
Valerij Arakelov, Armenija, lastnik in direktor Rimskih term
V Armeniji decembra ne praznujemo praznikov. Ti se začnejo 31. decembra, na silvestrski večer, ko praznujemo najdaljšo noč v letu. Ljudje so takrat prosti delovnih obveznosti. Tako novoletno praznovanje pri nas traja od 31. decembra do 8. januarja. Božič praznujemo 6. januarja, ki je v Armeniji v tem času največji praznik.
Praznovati začnemo na silvestrski večer, ob polnoči nazdravimo s penečim se vinom. Najpomembnejše je, da noč preživimo v krogu najdražjih, družine. Miza je polna tradicionalnih dobrot, kot so palačinke z različnimi nadevi, pri mesnih izdelkih je v ospredju svinjina, ne smemo pozabiti na raznovrstne solate. V Sloveniji je tradicionalna sarma, pri nas v Armeniji meso ovijamo v liste grozdja. Tradicionalni jedi sta solata z gobami in goveja terina. Po polnoči in vse do konca praznikov zelo radi obiskujemo prijatelje, saj smo Armenci zelo veseli in gostoljubni. Praznovanje kljub modernim pridihom ostaja zelo tradicionalno.
Za božič so na domači mizi riba, rižota s suhimi grozdnimi jagodami in ogromno različnih solat, peteršiljeva in solata iz špinače, ter veliko suhega sadja. Sladica, ki jo obožujejo vse generacije, je zelo podobna slovenski potici.
Obdarujemo se le za silvestrovo, in sicer si podarimo vino, likerje in sladkarije. Za božič se ne obdarujemo.
V Armeniji nas v nasprotju s tremi slovenskimi decembrskimi možmi obišče le dedek Mraz, Miklavža in Božička ne poznamo.
Nesih Gümüş, Turčija, direktor Turkish Airlines Slovenija
Praznovanje novega leta začnemo z veliko družinsko večerjo 31. decembra. Hiše, ulice, restavracije in trgovine so praznično okrašene z božičnimi drevesci in raznobarvnimi lučkami. V večjih mestih se ljudje zberejo na mestnih trgih, kjer plešejo in občudujejo ognjemet. Sicer decembra v Turčiji ni posebnih praznikov.
Na prednovoletni večer so zelo priljubljene različne televizijske oddaje. Posebna državna loterija in različne igre so priljubljena oblika zabave ob novem letu. Eden od običajev vključuje razbijanje granatnega jabolka na pragu vrat ob polnoči. Tradicija, ob kateri ni treba toliko skrbeti za čistočo, je tudi posipanje soli na pragu. Vse to naj bi pripomoglo k več sreče in blaginje. Za srečo in obilje nekateri ob polnoči odprejo pipo in pustijo, da voda nekaj minut teče, za več denarja je treba ob polnoči odkleniti ključavnico. No, če želite, da bo novo leto polno potovanj, morate ob polnoči oditi na krajši sprehod.
Glavna jed za novoletno večerjo je pečen puran, polnjen z rižem, rozinami in pinjolami. Zelo priljubljena je topla pijača salep, tradicionalno pripravljena iz mleka in korenine orhideje ter začinjena s cimetom.
Santa Claus oziroma Božiček je bil rojen v Turčiji in ga pri nas imenujemo Noel Baba. Tradicija veleva, da otrokom na predvečer novega leta prinaša darilca. Tako še danes otrokom pod drevesci pustimo darilca, ki jih prinese Noel Baba.
Michaela Haberl Houska, Avstrija, predstavnica za turizem avstrijske Koroške in Štajerske
Adventni čas je za nas vsekakor najpomembnejše obdobje v letu. V Avstriji poznamo zelo različne pokrajinske navade. Naj jih naštejem le nekaj: adventni venček, adventni koledar, praznovanje Miklavža, Barbarina vejica, pečenje keksov in adventno-božični sejmi.
Na adventnem venčku se pri zajtrku ali drugem obedu, ko se zbere vsa družina, prižiga posamezne svečke. Adventni koledar je zelo priljubljen pri otrocih. Poznamo več različic koledarjev, od hišic z vrati, ki se jih odpira, do vrečk, ki visijo na vrvici. Miklavž in parklji so v Avstriji kar precejšnja zanimivost, posebno parklji, ki znajo včasih resnično zbujati strah v svojih maskah. V nekaterih regijah se mladi fantje, ki sodelujejo v teh sprevodih, za ta dan pripravljajo po več mesecev.
Priljubljen je praznik Barbarina vejica, ki ga praznujemo 4. decembra, na dan svete Barbare. Zjutraj damo v vazo nekaj češnjevih vejic. Če vejica do božičnega večera zacveti, bo prinesla družini zdravja in sreče. V nekaterih regijah pomeni cvetoča vejica to, da se bo nekdo v družini v prihodnjem letu poročil.
Tudi peka piškotov je lep decembrski običaj, ko se zbere vsa družina in v kuhinji skupaj ustvarja.
V Avstriji je največji decembrski praznik božični večer, 24. decembra.
Božič pa pozna v Avstriji precej regionalnih različic, v vsaki družini ga praznujejo malce drugače.
V večini primerov preživimo 24. december v pričakovanju Kristusovega rojstva in bolj skromno, ko gre za kulinariko. Obilno in slavnostno kosilo sledi 25. in 26. decembra, ki sta praznična dneva. Darila v Avstriji prinese Jezušček (Christkindl) – in ne Božiček. Otroci si ga predstavljajo kot angelčka, z zlatimi kodri in krilci. Po običaju pride Jezušček v hišo skozi okno in prinese darila.
Ponekod zato pred obdarovanjem na ta večer odprejo eno okno. Ko otroci zaslišijo zvonjenje zvončka, pomeni, da je Jezušček prišel in prinesel darila.
V Avstriji praznujemo tudi svetega Miklavža, a je Jezušček pomembnejši.