Revizija računskega sodišča je potrdila, da informatizacija zdravstva ni prinesla napovedanih učinkov za bolnike in druge uporabnike. Ministrstvo za zdravje ni dosegalo vsebinskih ciljev in rokov, so ugotovili revizorji, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki je vse bolj prevzemal vajeti pri tem projektu, pa je zamujal pri uveljavljanju sprememb. Kar dobro se je sicer prijel elektronski recept, zatikalo pa se je pri uvajanju naročanja po elektronski poti.
Bolnik, ki se je naročil elektronsko, je moral po oddaji elektronske napotnice bolnišnici priskrbeti še papirnato. Poleg tega so bile na spletni strani, iz katere naj bi bolniki razbrali podatke o čakalnih dobah, mnoge nezanesljive informacije. Revizija je zajela obdobje med marcem 2014 in koncem lanskega leta, omenja pa tudi nedavne popravljalne ukrepe. Letošnja novela zakona o pacientovih pravicah je bolnišnice in druge izvajalce zdravljenj na primer strožje zavezala k pravilnosti podatkov pri čakalnih seznamih, kršitelje pa lahko doleti globa od 400 do 4100 evrov. A pri Zdravniški zbornici Slovenije so ta teden opozorili, da nekatere težave eZdravja, na primer pri financiranju nadgradenj in urejanju podpore za uporabnike, še niso rešene.
V primeru raka prostate se je v nedavni reviziji računskega sodišča tudi za letošnje leto pokazalo, da podatki o čakalnih dobah pri NIJZ, ministrstvu zdravje in v bolnišnicah še niso usklajeni. »Natančni, pravilni in ažurni podatki so ključni za kakršno koli sprejemanje ukrepov za naprej. Če hočemo nekam priti, moramo ugotoviti, kje smo ta trenutek. Če tega ne vemo, ni nujno, da bomo z ukrepi zadeli bistvo,« je včeraj poudaril Peter Zmagaj, svetovalec predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela. nk
