Pozitivnim in rastočim gospodarskim pričakovanjem navkljub pa ob 1,5-odstotni inflaciji ne moremo pričakovati, da bo ECB kaj kmalu normalizirala monetarno politiko in začela zviševati temeljno obrestno mero, saj to ne bi bilo v skladu z njenim poslanstvom, katerega osnovni cilj je imeti inflacijo blizu dveh odstotkov. Banka je sicer oktobra napovedala, da bodo trenutni mesečni nakupi obveznic potekali najmanj do septembra 2018, količina odkupov pa se bo z januarjem zmanjšala s 60 milijard evrov na mesec na 30 milijard evrov na mesec, tako da lahko kmalu pričakujemo zvišanje donosnosti obveznic na evropskem trgu in s tem tudi nekoliko dražji strošek financiranja tako za državne proračune kot tudi največja podjetja iz Evrope.
Medtem ko v Evropi še poteka monetarna ekspanzija, so v ZDA prejšnji teden že tretjič letos dvignili temeljno obrestno mero in napovedali še tri možna povišanja v prihodnjem letu. Poleg tega pa je Fed z oktobrom začel krčiti svojo bilanco za 10 milijard dolarjev na mesec (postopno bo zviševal povečanje odkupov do višine 50 milijard dolarjev na mesec). Fed je sicer prejšnji teden dvignil obrestno mero za 25 bazičnih točk, na razpon med 1,25 in 1,5. Fedove projekcije glede gospodarske rasti za ZDA za naslednje leto pa so 2,5 odstotka. Tudi makroekonomski indikatorji glede potrošnje in gradenj nepremičnin so spodbudni in kažejo na to, da tudi ZDA čaka ekonomsko spodbudno leto 2018.
Glede kapitalskih trgov je mogoče pričakovati rasti vrednostnih papirjev na obeh celinah. Glede na to, da je Ameriška centralna banka začela krčiti svojo bilanco, bi na podlagi historičnih podatkov lahko sklepali, da bodo rasti na delniških trgih v naslednjem letu nekoliko manjše, kot so bile v tem, medtem ko bi se za Evropo lahko pričakovala rast, podobna vsaj letošnjemu nivoju.