Sprašujem gospo notranjo ministrico, kakšna zavarovanja ima sklenjena za ljudi, ki pri opravljanju svojih poklicnih nalog vsakodnevno tvegajo svoje zdravje in življenje, da jih zavarovalničarji lahko zavrnejo s takšno obrazložitvijo? Vprašajte, kako to rešujejo na obrambnem ministrstvu, mislim, da se tam to ne dogaja.
Prepričana sem, da se bodo oglasili odvetniki, ki bodo pro bono zastopali te nesrečne fante in dosegli pravične odškodnine. Sicer se nam lahko zgodi, da bodo ti neustrašni fantje in dekleta stopili malo na stran, ko nam bodo spet goreli kakšni »kemisi«, nas bo zalila voda ali objel žled.
Gasilci, poklicni in prostovoljni, miličniki, reševalci, gozdarji in brezimni v civilni zaščiti, pa še kdo, to ste ljudje, na katere se državljani lahko vedno zanesemo. Nikoli nas ne pustite na cedilu. Prav je, da vam povemo, da vas podpiramo v boju za vaše pravice. Če ne gre drugače, draga dekleta in fantje, volitve so na obzorju. Če vašo stranko podpremo vsi, ki smo že bili deležni vaše pomoči, vam rezultat nad 50 odstotki ne uide. Mislim, da bi bila višja tudi volilna udeležba. Pa mi ne oporekajte glede novih obrazov. To so ljudje akcije in ker znajo stopiti skupaj, ni strahu, da ne bi tako delovali tudi v parlamentu.
Mali ljudje vemo, da se večina neprijetnih dogodkov z različnimi posledicami zgodi zaradi človeške nepazljivosti ali napake. Ker nismo roboti. To očitno prav dobro vedo tudi zavarovalnice. Zato, dragi sodržavljani: ko bodo zavarovalničarji naslednjič trkali na vaša vrata in vam ponujali različna nezgodna, življenjska in druga osebna zavarovanja, jih odslovite. Zaželeni boste, dokler boste plačevali, pri morebitni odškodnini pa boste verjetno dobili izgovor iz prvega odstavka. Kaj mi pomaga dolgoletno pravdanje za odškodnino, če pa jo potrebujem takrat, ko sem v težavah!
Zdaj zavarovalničarji ponujajo tudi zavarovanje za »izogibanje« čakalnih vrst oziroma z zagotovilom »takoj boste na vrsti«. Domnevam, da pri zasebnem zdravniku, kajti če se to dogaja v sistemu javnega zdravstva, se nam slabo piše.
Kako je z nekaterimi (ne vsemi) čakalnimi vrstami, je bilo povedano na primeru Valdoltre. Približno 80 odstotkov bolnikov iz različnih razlogov danes ne bi moglo na operacijo, če bi bili nanjo pozvani. Torej se za toliko takoj skrajša čakalna vrsta. Ministrica, mislim, da ste tokrat na pravi poti, le tako naprej.
Sama sem bila v zadnjem času na kar nekaj specialističnih preiskavah. Pri rentgenu glave nisem mogla verjeti, da sem na vrsti že čez šest dni, CT glave so mi pri koncesionarju opravili v treh tednih, slikanje vratnih žil sem opravila v petih tednih. Vse to z rednimi napotnicami, naročila sem se osebno ali po pošti. Res pa sem prej vprašala strica Googla. Takšne čakalne dobe so zame sprejemljive.
Ker nisem več najmlajša, sem v življenju doživela kar precej nezgod. Vse so bile posledica moje ali tuje nepazljivosti. Samo za trenutek, ampak ta trenutek se nikoli ne zavrti nazaj. Vedno sem bila v popolnosti oskrbljena znotraj javnega zdravstva, tudi ko je šlo za življenje.
Nikoli v tem času nisem bila nezgodno zavarovana, zato nisem dobila nobenih odškodnin. Pa jih, če sklepam po prvem odstavku, tudi ne bi dobila. Hvaležna sem, da imamo javno zdravstvo, in bojim se dni, ko bo moje zdravljenje odvisno tega, kakšno zavarovalno polico sem ali pa nisem sklenila.
Hvaležna sem za sistem javnega šolstva, ki nam daje, če to hočemo vzeti, dovolj znanja, ki ga priznajo tudi v tujini. Hvaležna sem za izobrazbo, ki mi je omočila, da sem si prislužila dostojno pokojnino. Pa vendar premajhno, da bi si lahko privoščila dom upokojencev s popolno oskrbo. Z žalostjo v srcu se pogovarjam z upokojenci, ki imajo manj kot višješolsko izobrazbo, kako se po 40 letih dela upokojujejo s 430 do 460 evri pokojnine (zdaj enotno 500). Prag revščine je 616 evrov. Kakšen dom upokojencev lahko pričakujejo ti ljudje? Gospodje župani, si zamišljate, kakšno breme bodo nosili občinski proračuni, ko bodo ti ljudje obnemogli? Ne računajte na to, da bodo doplačevali njihovi otroci. Ti zaradi začasnih, prekarnih in kar še je takih vrst izkoriščevalskih zaposlitev komaj preživijo sami sebe.
Gospod Erjavec in vsi drugi, ki računate na upokojenske glasove: preden nam boste začeli trositi obljube, argumentirano povejte, kaj ste v preteklosti storili za to, da ne bi zabredli tako globoko v revščino (tako zaposleni kot upokojenci).
Ker smo pri zavarovalnicah, dragi upokojenci in drugi udeleženi: naredite natančen popis vseh zavarovalnih polic, ki so vam jih v življenju, tako kot meni, namnožili zavarovalni agenti, in o tem obvestite zaupanja vredne svojce. Tako boste v primeru, da ne boste mogli več izražati svoje volje (žal, tudi to je življenje), omogočili svojcem, da v vašem imenu pridejo do zavarovalnin, ki vam pripadajo.
Pa vendar ljubim to svojo Slovenijo. Deželo izjemnih znanstvenikov in raziskovalcev, odličnih športnikov, izjemnih umetnikov, pronicljivih podjetnikov in gospodarstvenikov. In spoštujem množico tistih, ki v tej divji gonji za dobičkom še odprejo srce in dlan za sočloveka v stiski in žalosti. Gospodje politiki, razmislite, s čim si boste zaslužili zaupanje ljudi te prekrasne in ljube nam dežele.
Zdenka Čuda, Ljubljana
