December, redki so, ki mu še pravijo gruden, je mesec, ko so noči dolge in dnevi vse krajši. Zaradi nizkih temperatur zemlja počasi že zmrzuje. Tudi prve snežinke so ponekod že prekrile zemljo in ji privoščile dolg zimski počitek. Tem razmeram se morajo prilagoditi tudi vrtičkarji, ki vsaj nekaj mesecev ne bodo imeli opravil v vrtu.
Praznični decemberz božičnim žitom
Zamudniki imajo morda še čas, da posejejo božično žito, ki ga navadno postavimo na mizo, okno ali k jaslicam. Danes je mlado žito ob božiču samo okras, čeprav je šega znana že več tisočletij v srednji Evropi in tudi na Bližnjem vzhodu. Zanimivo je, da ga v Sloveniji poimenujemo različno: na Gorenjskem mu pravijo »božično žito«, na Štajerskem »kaljeno« žito, na dolenjskem koncu »pšeničko«, v Beli krajini pa »večno življenje«. Ponekod so ljudje šego ohranili iz navade, tu pa tam pa je lepo tudi verjeti, da bo prav zaradi tega okrasa letina prihodnje leto obilnejša.
Prav tako ni gospodinjstva, kjer mize ali okenske police ne bi krasila božična zvezda. Če bomo želeli, da nam bo prostor krasila še nekaj tednov, morda tudi mesecev, jo postavimo na svetlo, vendar ne sončno mesto, kjer ni prepiha, in skrbimo za stalno vlago. Pogostemu zalivanju se izognemo tako, da površino prekrijemo z mahom. Prav slednjega bomo potrebovali v večjih količinah, če se bomo odločili za postavitev jasli. Naberemo nizek mah v velikih krpah s skal ali ob vznožju lubja velikih smrek. Krpe posušimo v suhem in temnem prostoru. Da nam bo mah obdržal svežino, ga v jaslicah osvežimo z vodno razpršilko.
Tudi za naravno drevesce v loncu je priporočljivo, da ga večkrat na dan poškropimo s postano vodo. Da nam bo zdržalo vse do začetka januarja, v prostoru, ki ga krasi, zmanjšamo temperaturo za nekaj stopinj Celzija. Postavimo ga v bližino okna, prav tako pa naj bo prst zemlje v loncu stalno vlažna.
Vsake toliko časa terjajo našo pozornost tudi trajnice, ki smo jih sredi jeseni porezali in jih na cvetličnih gredicah prekrili oziroma zavarovali z dračjem. Preverimo, ali se morda pod njimi ne grejejo in gnezdijo miške. Prav tako se glodavci, ko zapade sneg, radi zadržujejo ob drevesni skorji tik pri koreninskem vratu. Morda nasvet, da po obilnem sneženju odkopljemo pas snega tik ob deblu in tam mišim nastavimo vabe. A pozor – izberemo take, ki niso nevarne domačim živalim.
Če imamo po travi vsakodnevno pešpot, z nje odstranimo sneg. S tem ko bomo naredili gaz, se bo pod trdim, zgaženim snegom travna ruša precej slabo počutila zaradi pomanjkanja zraka in nevarnosti okužbe s snežno plesnijo. Prav tako poskrbimo za to, da sneg sproti odstranjujemo z vej dreves v sadnem in okrasnem vrtu. Preveč upognjene veje nežno stresemo (nikoli ne tolčemo po njih), da se ne bi zlomile. Če smo jeseni pozabili, je zdaj zadnji čas, da zavarujemo tudi debla dreves, ki privabijo lačno divjad. Zavarujemo jih lahko z žično ograjo, slamo, koruznico, valovito lepenko in podobnim ali pa jih enostavno premažemo z odvračalnimi sredstvi.
Sveže in domače iz tople grede
Če smo smotrno načrtovali vrtnarjenje v poletnih mesecih, se lahko pohvalimo s kar nekaj zimske zelenjave, ki raste v topli gredi (zimska solata, endivija, radič, kitajsko zelje), nekatere vrtnine pa uspevajo kar pod snežno odejo, na primer brstični ohrovt. Morda se sliši nenavadno, vendar bo vrtnina imela celo boljši okus, če jo bomo pustili, da bo v vrtu premrznila.
Obisk shrambe ali kleti izkoristimo za redno pregledovanje zelenjave pred morebitno gnilobo in poškodovane dele odstranimo. Pri poškodovani ozimnici sadja lahko gnil sadež namenimo pticam v vrtu, kot tudi za kak dodaten priboljšek.
