DZ je ustanovitev preiskovalne komisije odredil julija na zahtevo poslancev SMC, potem ko so v javnost prišle informacije, da naj bi iranski državljan Iraj Farrokhzadeh v NLB pred leti odprl račune, na katere so v letih 2009 in 2010 prihajala nakazila iz iranske banke. Teh naj bi bilo več kot 9000, na ta način pa naj bi opral približno milijardo dolarjev. Pozneje je obseg preiskave razširil še na Novo KBM. V njenih poslovalnicah ob meji naj bi to počeli italijanski državljani.

Komisija, ki jo vodi Jani Möderndorfer (SMC), se je doslej sestala na več nujnih sejah, na katerih se je dogovarjala o poteku dela, zaslišala pa tudi dva strokovnjaka, in sicer nekdanjega direktor urada za preprečevanje pranja denarja Klavdija Stroliga in strokovnjaka za jedrsko varnost Miroslava Gregoriča. Ocenila sta, da mehanizmi v banki niso ustrezno delovali oz. da bi moral v teh primerih v banki zazvoniti alarm.

Evropski poslovnež, rojen v Iranu

Danes je na zaslišanje povabila 12 prič, a se je ena opravičila že pred dnevi. Kot prva je pred člane komisije stopila Milka Ižanec, ki je bila v tistem času vodja poslovalnice za tuje osebe v NLB. Povedala je, da pravzaprav ne gre za iranskega državljana. »Identificiral se je z angleškim potnim listom, prijavljeno bivališče je imel v Londonu, nanj smo gledali kot na evropskega poslovneža, res pa je bil rojen v Iranu,« je dejala.

Potrdila je, da je Farrokhzadeh veljal za stranko z zelo visoko stopnjo tveganja in so ga zato zelo pozorno spremljali. A zaradi sedeža njegovega podjetja na Deviških otokih in ne zato, ker bi on sam in nakazila denarja prihajali iz Irana, ki je bil v tistem času pod posebnimi omejevalnimi ukrepi zaradi sankcij, je pojasnila. Sicer pa za tvegane stranke veljajo vsi nerezidenti, saj je težje preverjati podatke o njih.

NLB zaslužila veliko s provizijami za njegova nakazila

»Nikoli nisem videla iranskega potnega lista, denar pa je vedno prihajal iz evropskih bank in če so bila nakazila v dolarjih, iz ameriških bank,« je povedala. Če bi bil na črnem seznamu, pa mu računa zagotovo ne bi odprli, je dodala, na Möderndorferjeve trditve, da so bili indici za pranje denarja položeni na mizo, pa odgovorila: »Jaz jih nisem videla in tudi drugi jih niso videli.«

Prometa je imel ogromno in NLB je s provizijami za njegova nakazila zaslužila veliko, je še povedala Ižančeva. Nekoč jo je prišel prosit za znižanje provizije in povedala mu je, da to odobrijo strankam z več kot 10 milijonov evrov prometa mesečno. »Rekel je, da se bodo potrudili in tako se je promet povečal,« je dodala.

Zaradi velikega števila nakazil se ji tudi število reklamacij, zaradi katerega bi moral po Möderndorferjevih besedah v NLB zazvoniti alarm, ni zdelo pretirano, čeprav jih je bilo veliko. »Skoraj dvomim, da bi kaj takega napisal, saj je bil zelo resen starejši poslovnež,« pa je odgovorila na navedbe, da je bil eden od prejemnikov denimo Superman, kot namen nakazila pa večkrat navedena Ana Karenina.

Tudi nekdanja specialistka v oddelku za nakazila v tujino v okviru sektorja za plačilni promet s tujino Vlasta Mozer Šega je povedala, da je bilo v tem primeru precej reklamacij. »Na karkoli smo naleteli, smo obveščali poslovni del in službo, v kateri je deloval pooblaščenec,« je dejala in dodala: »Naš sektor je velikokrat opozarjal.« Odločitve, ali se bo s komitentom poslovalo ali ne, pa niso v njihovi pristojnosti.

Nekdanji direktor poslovne mreže Osrednja Slovenija pri NLB: Praviloma so nadomeščali izvršni direktorji

Nekdanji direktor poslovne mreže Osrednja Slovenija pri NLB Igor Žvokelj je povedal, da se je v zgodbo vključil, ko je šlo za predlog za oprostitev provizije, ter izpostavil, da so mu strokovne službe glede tega primera vsakokrat, ko so govorili o njem, povedale, da ni nič narobe. »Poročali so mi, da je bil Farrokhzadeh večkrat skrbno pregledan in da niso našli indicev po navodilih, ki so se dotikali pranja denarja,« je dejal in tudi on povedal, da se je v banki identificiral z britanskim potnim listom. »Predlog sem za upravo pripravil po funkciji, ki sem jo imel,« je pojasnil. Ali je nato videl sklep uprave o znižanju provizije, se ni spomnil. Na Möderndorferjevo vprašanje, kako je mogoče, da so pod drugi sklep o dodatnem znižanju provizije podpisane osebe, ki jih komisija ne more identificirati, pa je bil začuden: »Točno se je vedelo, kdo koga nadomešča, to mora biti dokumentirano, praviloma pa so to bili izvršni direktorji.«

Ko je Farrokhzadeh prišel odpreti račun, je bil za področje preprečevanja pranja denarja v NLB zadolžen Drago Cunja. Nadzor nad tem področjem je bil v banki po njegovih besedah urejen zelo kakovostno, a kot je povedal, »ta fizična oseba ni bila na nobeni omejevalni listi in tudi Iran je bil takrat naveden zgolj na seznamu držav, ki nimajo urejenega področja pranja denarja«. V času uvedbe sankcij proti državi je bila za področje preprečevanja pranja denarja v banki pristojna Zdenka Bernik Strelec. Ta je povedala, da so se ji zdele Farrokhzadehove transakcije res neobičajne, a »lahko se odločimo, da so vse neobičajne, lahko pa rečemo, da je tak njegov način poslovanja.« Do uvedbe embarga ni imela zakonske podlage za zahtevo po zaprtju računa, upravi je tako zaprtje predlagala septembra 2010.

Nekdanji vodilni NLB z malo informacijami o domnevnem pranju denarja

Marjan Kramar, ki je NLB vodil od začetka leta 2004 do leta 2009, je na vprašanje predsednika komisije Janija Möderndorferja, ali drži, da je komitenta Iraja Farrokhzadeha iz Irana on pripeljal v banko, odvrnil nikalno. In tudi na vsa preostala vprašanja o komitentu, ki naj bi v letih 2009 in 2010 prek NLB pral denar, je odgovoril: »Na vsa ta vprašanja lahko odgovorim, da ne vem ničesar.« Ob tem je dodal, da tudi ni vedel, da je ta komitent prišel in posloval v banki. »Bila bi izjema, da bi nekdo informiral predsednika uprave, da je nekdo tak prišel. To se v mojem mandatu ni zgodilo za nobeno osebo in za nobeno firmo,« je zatrdil.

Po njegovih besedah so področju upravljanja s tveganji dajali velik poudarek. O tej zgodbi pa bi ga lahko obvestili le iz centra notranje revizije ali službe za skladnost poslovanja. »Obe sta imeli direkten kontakt do uprave,« je dejal in povedal, da se ne spomni, da česa, kar sta predlagali, ne bi realizirali ali podprli.

Kramar prav tako ne ve ničesar o obsegu poslovanja tega komitenta, ker da ne in tudi v času mandata ni razpolagal s podatki. »Banka je bila zelo velik sistem, ki se ga lahko vodi le, če je organiziran in če temelji na delegiranju; vsak nivo je imel svoje naloge in pooblastila,« je menil.

Tudi Božo Jašovič, ki je NLB vodil od jeseni 2009 do konca leta 2011, je povedal, da Farrokhzadeha ni poznal. »Ko sem prišel v NLB, je z banko posloval že leto dni,« je dejal in dodal, da je prvič slišal zanj, ko je uprava prejela predlog za podaljšanje znižanega plačila provizije, ki mu ga je odobrila prejšnja uprava. »Tega predloga se ne spomnim, zagotovo pa ni bilo izpostavljenega nobenega tveganja,« je dejal.

Jašovič se tako tudi ne spomni, da naj bi prav on podpisal predlog za podaljšanje znižanega plačila provizije. »Če je bil naveden kot angleški državljan, ki že leto dni posluje banko in je vse v redu, se mi je v času, ko je bila banka v nezavidljivem položaju, zdelo dobro, da nekaj zaslužimo,« je dejal.

Sejo za javnost zaprli

Zaslišanje druge današnje priče, takratnega namestnika direktorice poslovalnice Ljubljana-Center Tomaža Kupnika, je komisija za javnost zaprla. Ta je namreč na Möderndorferjevo vprašanje, kaj ve o primeru, dejal, da »o imenih ne smem povedati ničesar zaradi varovanja osebnih podatkov«. Möderndorfer je nato sejo za javnost zaprl.

Komisija, ki je na zaslišanje med drugim povabila nekdanje predsednike uprav NLB Marjana Kramarja, Draška Veselinoviča in Boža Jašoviča ter nekdanjega predsednika nadzornega sveta Igorja Marinška, bo delo predvidoma nadaljevala do poznih popoldanskih ur.