»Najbolj se mi je vtisnil v spomin zapis, ki sem ga prebrala v knjigi vtisov, kamor lahko svoje misli zapišejo obiskovalci. Zapisala ga je deklica, ki jo je družina med razstavljene jaslice pripeljala sredi letošnjega poletja prav na deseti rojstni dan. Zapisala je, da je bil to njen najlepši rojstni dan doslej,« pravi vodja Muzeja jaslic na Brezjah dr. Andreja Eržen Firšt. Da bo za zbirko v Muzeju jaslic tolikšno zanimanje, si na Brezjah pred letom dni, ko so odprli prenovljeni muzej, niso predstavljali. V teh dneh bodo praznovali prvo obletnico odprtja po prenovi, našteli pa so že več kot 20.000 obiskovalcev. Medtem se je povečalo tudi število razstavljenih predmetov, zdaj si jih obiskovalci lahko ogledajo več kot 400.
Vsak jih doživlja po svoje
Razstavljene jaslice so iz različnih materialov in iz različnih delov sveta, zbirka pa je nastajala kar trideset let. »Vsak predmet je edinstven in ima posebno zgodbo, ki odseva čas in prostor, v katerem je nastajal,« poudarja rektor bazilike Marije Pomagaj na Brezjah Robert Bahčič. Prepričan je, da vsak obiskovalec muzej zapusti z drugačnim občutkom v srcu, kot ga je imel ob prihodu, saj ga svojevrstno nagovorijo figure jaslic. »To je tudi njihov cilj. Ob družinskem prazniku, ki ga božič predstavlja, poudarjajo, da si je treba prizadevati za toplino domačega doma in za medsebojno ljubezen. To svet najbolj potrebuje.«
Jaslice so razstavljene v desetih sobah na približno 330 kvadratnih metrih. Predstavljajo celotno zgodovino nastajanja jaslic v Sloveniji in v svetu. Muzej so na Brezjah uredili v starih hlevih, v katerih so ohranili stare jasli za živino. Vodilo pri postavitvi je bilo, da vsak predmet zaživi v svojem prostoru in se mu obiskovalec lahko popolnoma posveti.
Dolga pot do Brezij
Najstarejše razstavljene jaslice segajo v leto 1900, med najbolj nenavadnimi pa so denimo črne jaslice iz Afrike. »Všeč so mi tudi te iz Peruja, ki ponazarjajo božični ples, značilen za to državo,« Bahčič pokaže na jaslice, ki po položajih figur in njihovih opravah spominjajo na plesno predstavo. »Celo Jezus ima klobuk. V Peruju namreč velja rek 'brez klobuka si nič',« pojasnjuje. Razburljivo zgodbo nosijo tudi jaslice iz Svete dežele. »Narejene so iz biserne matice in so iz Jezusovega rojstnega kraja. Podaril nam jih je kustos v Sveti deželi Francesco Patton, s katerim sva skupaj študirala v Rimu,« pravi Bahčič in opozori na zaplete. »Ko mi je povedal, da so jaslice pripravljene, smo poslali nekoga, da bi jih prinesel. Vendar je ta vrečko z jaslicami pozabil na letališču v Tel Avivu, kjer se je za njimi izgubila vsaka sled. Prijatelju sem to pojasnil in uredil je, da so nam v kovčku poslali nove jaslice. Vendar se je med poletom v Slovenijo tudi ta kovček izgubil. Na srečo so ga našli tri dni pozneje.«
Slabo so včasih ohranjene tudi jaslice, ki jih muzeju podarijo posamezniki, včasih se po besedah vodje muzeja z njimi dogovorijo za najem. »Takšne, za katere menimo, da bi obogatile našo zbirko, tudi kupimo,« pravi Eržen-Firštova. Upodabljanje božičnih dogodkov in Jezusovega rojstva ter postavljanje jaslic je pred skoraj 800 leti začel Frančišek Asiški in tradicija se nadaljuje v cerkvah po vsem svetu, ohranjajo jo tudi frančiškani na Brezjah. Zbiranja jaslic se je pred nekaj desetletji sistematično lotil pater Leopold Grčar. Nastalo je Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije in leta 2001 so odprli muzej. Pred tremi leti so se lotili njegove temeljite obnove in lani so ga znova odprli.
