»Vsako sredo po šoli te vabimo v Mladinski center Krško, kjer bo zate odprta 'soba' oziroma dom na free. Lahko boš s pomočjo naše mladinske delavke ali prostovoljcev delal domače naloge, se naučil novih socialnih veščin, se igral ali pa 'samo' poležaval, v vsakem primeru pa se družil s svojimi vrstniki. Vedno ti bo na voljo nekdo, s katerim se boš lahko pogovarjal,« je zapisano na spletni strani Mladinskega centra (MC) Krško. A kot poudarjata mladinski delavki in vodji programov Mihaela Kovačič in Barbara Masnik, so njihova vrata odprta vsak dan. »Mladi lahko pridejo kadar koli, se tukaj učijo, delajo naloge ali pa pridejo zgolj zato, ker potrebujejo mir.«

Krški mladinski center deluje od leta 2001, dnevni center je začel delovati leto pozneje in je deloval vse do leta 2010, nato pa do letos teh programov niso izvajali. Tokrat ponovno obujajo tako imenovano preventivno središče za mlade.

Domače, sproščeno, zabavno…

Prostor za druženje so uredili pred tremi leti po načrtih učencev Osnovne šole Leskovec, katerih ideja je bila na natečaju izbrana za najboljšo. Na eni strani s kredo popisana stena s knjižnimi policami, sredi prostora kotiček s sedežno garnituro in pisanimi blazinami, malo naprej jedilna miza, prostori za delo na računalniku, ob oknu stena, okrašena z vinilnimi ploščami, na drugi strani polica s skodelicami, grelnik vode in obvezni hladilnik. »Tukaj se počutim zelo domače, sproščeno. Zabavno je in vedno se kaj dogaja,« sta hitela pripovedovat devetošolca Julija in Blaž, ko smo ju zmotili med sproščenim pogovorom. »Kadar koli pridemo, se tukaj res počutimo dobrodošle in zaželene, osebje je zelo prijazno, vedno so pripravljeni na pogovor tudi o bolj občutljivih stvareh, s katerimi se soočamo mladi v tem obdobju,« dodajata Kiara in Nina.

Prostor doma na free sicer večinoma uporabljajo udeleženci organiziranih programov, ki jih izvajajo v mladinskem centru. A Masnikova je prepričana, da mora vsaka zadeva dozoreti in da bo sčasoma v dom na free prihajalo tudi vse več tistih, ki jim je prostor najbolj namenjen – mladi »z ulice«.

So pa v krškem mladinskem centru šli še korak naprej in kandidirali za sredstva na evropskem razpisu s programom preventivnih središč, ki že nastajajo. Kot pojasnjuje Kovačičeva, preventivna središča vzpostavljajo skupaj s kulturno turističnim rekreacijskim centrom Radeče, Mladinskim društvom Bistrica ob Sotli ter Inštitutom Zaupanje iz Sevnice.

Mlade bodo nagovarjali tam, kjer so – na ulici

»Na eni strani bodo namenjena otrokom, ki jim bomo ponujali učno pomoč, delavnice socialnih veščin, razne strokovne programe. Drugi sklop projekta pa zajema ulično mladinsko delo. S kombijem bomo šli na teren, kjer se zadržujejo mladi, se z njimi pogovarjali, družili, jih 'opremljali' s koristnimi informacijami. Torej jih bomo nagovarjali tam, kjer so – na ulici. Na voljo bo tudi brezplačna psihoterapevtska pomoč za primere, ki jih sami ne bomo mogli reševati.«

Nabor programov krškega mladinskega centra je bogat, od različnih usposabljanj za prostovoljno in mladinsko delo, kreativnih delavnic in drugih neformalnih izobraževanj do tabora poklicev za osnovnošolce in mednarodnih izmenjav mladih. »Največji problem, ki ga opažamo med mladimi, je, da nimajo neke odrasle osebe, s katero bi se lahko pogovorili o svojih težavah. In vedno me strese, ko mi rečejo, kako fino je, ko se lahko z nekom pogovorijo. Pa to ne pomeni nujno, da s seboj nosijo kakšne travmatične zgodbe. Pogosto gre zgolj za današnji način življenja, ko odrasli enostavno nimajo časa za svoje otroke,« pravi Kovačičeva. »Tako se že v mladosti pojavlja visoka stopnja depresije, mladi ne znajo obvladati stresa. Prav zato smo tukaj mi, da ponudimo možnost pogovora, nekakšne 'neformalne' izobrazbe. In prav lepo je, ko vidiš, da začnejo mladi razmišljati s svojo glavo in pridobijo samozavest, ki je najpomembnejša osnova za vse, česar se kasneje lotiš v življenju,« doda Masnikova.