Današnji dan je bil znova zelo naporen tako za poklicne kot za prostovoljne gasilce praktično povsod po državi, še zlasti pa so bili na udaru primorski gasilci. Člani prostovoljnega gasilskega društva Korte so denimo že pred četrto uro zjutraj pohiteli v Korte, kjer je voda drla po stopnicah okoli stanovanjske hiše, nato so mokri in blatni pomagali vozniku, ki zaradi naraščajoče meteorne vode ni mogel nadaljevati poti. Tako so začeli teden visoko nad Izolo, še bolj izredne razmere pa so na ponedeljkovo jutro zavladale nižje v Sečoveljski dolini, Strunjanu in Piranu.

Poveljnik piranske civilne zaščite Egon Štibilj je pojasnil, da je bila poleg obilnih padavin okoli treh zjutraj tudi plima visoka, tako da voda ni odtekala v morje, ampak se je začela razlivati po poljih in je zalila dolino. »Odrezani smo bili od sveta, nikamor nismo mogli niti po nobeni stranski cesti. Vse je bilo nedostopno, šola je bila zaprta, ljudje so bili brez varstva, cela zmeda je zavladala,« je na hitro strnila Ingrid Mahnič iz Sečovelj. Glede na to, da je predsednica odbora za kmetijstvo v piranski občini, je izpostavila, da jo poleg hiš ob Dragonji skrbi tudi, kaj bo s pridelki v rastlinjakih, ki jih je zalilo. Pridelovalce so tako v letošnjem letu po poletni suši doletele še poplave. Niso prejeli še nobenih navodil, se bo pa njihov odbor jutri sestal na izredni seji. Pohvalila je predane gasilce in organiziranost civilne zaščite, za višje državne organe pa ni našla lepe besede. »Ko smo kmetje z minimalno pomočjo občine skrbeli za vodotoke in čiščenje kanalov, se to ni dogajalo. Zdaj pa koncesionar stalno govori, da čistijo in čistijo, vendar je razlika med čistiti in očistiti,« je bila jasna Mahničeva, ki pričakuje ukrepanje in spremembe.

Uresničene napovedi

O današnjem izrednem stanju na Obali je Štibilj še povedal, da je nekajdnevni dež zemljo tako namočil, da ne more več vpijati padavin. Poleg tega je velika namočenost zemlje povzročila tudi več zemeljskih plazov. Enega večjih je že v noči s sobote na nedeljo doživela družina Zvezdane Biderman Kekič na Fornačah. Že več kot desetletje so v sporu s piransko občino prav zaradi parcel nad stanovanjskimi hišami. Pozivali so jo, da naj uredijo dovozno cesto in postavijo zaščitne ovire, saj so videli možnost, da se zemlja s hriba usuje na njihov dom. Občina se je na njihove pobude odzvala z nezanimanjem, potem pa je njen sin prevzel stvari v svoje roke in na svoje stroške začel graditi trimetrsko škarpo, samo da bi zavaroval hišo.

Prejšnji teden je ravno končal delo, moral bi samo še za njo postaviti še eno manjšo, da bi bila zaščita še večja. Vendar ga je dež presenetil, močno je razmočil zemljo, ki je nato potisnila škarpo na hišo. »Ravno sem pazila vnuke, ko sem slišala čudne zvoke. Najprej sem mislila, da nam kdo vlamlja,« je opisala Biderman-Kekičeva, ki je zelo razočarana, da jih doslej nihče ni jemal resno. Razočaranje je še toliko večje, ker so izredno stanje doživeli ravno na vnukov sedmi rojstni dan. Gasilci so zaščitili streho v kuhinji, sami požagali drevo in v jadralnih oblekah ter škornjih iz blata rešili sinov manjši bager. Kot zanimivost, domačinka je spomnila še na posnetek, ki je nekaj dni prej zaokrožil po facebooku. Nekdo je videl grozeče stanje nad Dantejevo ulico in zapisal: »Še malo pa bo zgrmelo vse dol.« In prav to se je tudi zgodilo.

Voda vedno najde pot

Izjemno nezadovoljen je bil tudi predsednik krajevne skupnosti Sečovlje Denis Fakin. »Razmere so katastrofalne! Saj se je malo umirilo, ampak zdaj se Dragonja dviga tam, kjer se ne bi smela, saj voda odteka s hriba in ne kaže dobro.« Krajani so stopili v akcijo že v soboto in sami prekopali jez, ki niti ni več v uporabi, ampak ne prepušča vode. Stanje so nekoliko ublažili, vendar so bile nato padavine preobilne, neočiščenih pa še preveč drugih kanalov. »Zdaj pa res nimam več potrpljenja. Nekaj bo treba spremeniti. Ne more vzdrževati vodotokov na Primorskem podjetje s Ptuja,« je oster in jezen, ker ne upoštevajo izkušenj in nasvetov lokalnega prebivalstva. »Kjer so oni čistili, prav tam je zdaj zalilo. Delajo samo neke lepotne popravke nekje na sredini, zaradi katerih samo nastajajo jezovi in bazeni. Vodi je treba omogočiti, da neovirano odteka. To je navadna kmečka logika, a je ne upoštevajo.«

Problem neočiščenih kanalov je izpostavil tudi Tilen Pajek iz Seče, kjer sicer niso bili poplavljeni, so pa opazovali tok vode v dolino in videli, da je voda zašla s poti prav zaradi neočiščenih kanalov. »Cesta je postala reka,« je dejal in dodal, da so velik problem zasebne površine, ki jih ne obdelujejo več. Po njegovem mnenju manjka nadzor nad izvajanjem čiščenja kanalov, je pa pohvalil, kako so uredili jaške za meteorne vode v sklopu priklopa na javno kanalizacijo. Domačine, ki dobro poznajo poti vode, so dejansko povprašali za nasvete in jih tudi upoštevali, tako da zdaj v zgornjem delu ceste voda lepo doteka. Žal pa ni tako še v spodnjem delu.