Pravnik dr. Rok Lampe od časopisne hiše Dnevnik zahteva dobrih 20 tisoč evrov odškodnine zaradi kršitve ustavno zajamčene pravice do zasebnosti in za pretrpljene duševne bolečine. Dnevniku očita, da dva članka z navedbami, ki naj bi posegle v njegovo zasebnost, na spletnih straneh hrani dlje, kot to dopušča zakon o varstvu osebnih podatkov.*
Dr. Rok Lampe se je pred dobrimi tremi leti (21. marca 2014) prijavil na razpis za sodnika evropskega sodišča za človekove pravice. Dnevnik je razkril, da kar trije od sedmih kandidatov ne izpolnjujejo zahtev po visokem moralnemu ugledu, ki ga zahteva funkcija sodnika ESČP, in na to javno opozoril. Ugled dveh kandidatov je bil omadeževan zaradi sumov, da sta zagrešila plagiatorstvo, tretji, Rok Lampe, pa je bil aprila istega leta nepravnomočno obsojen zaradi nasilništva.
Česa Lampe v tožbi ni navedel
Dnevnik je o tem poročal avgusta, ko so bila znana imena kandidatov, in nato še decembra, po objavi ponovljenega razpisa. Lampe se je prijavil tudi na tega. Pritožnik sicer ne zanika, da smo verodostojno in v skladu z javnim interesom opozorili na spornost kandidatov, vendar pa meni, da bi moral Dnevnik oba članka, potem ko je višje sodišče marca 2015 sodbo razveljavilo in ko zaradi razveljavitve razpisa »objava ni bila več aktualna«, umakniti s spletnih strani. Kot zatrjuje v tožbi, zakon o varstvu osebnih podatkov zahteva, da se osebni podatki shranjujejo le toliko časa, dokler je to »potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali obdelovali«. Lampe se sklicuje tudi na Kodeks novinarjev Slovenije, in sicer na 17. člen, ki novinarja obvezuje, da spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in vanjo posega le, če javni interes pretehta nad spoštovanjem njegove zasebnosti.
Uredništva ali uprave Dnevnika z zahtevo po umiku člankov pred vložitvijo tožbe Lampe sicer ni seznanil. V tožbi tudi ni navedel, da je višje sodišče po razveljavitvi sodbe zadevo vrnilo v novo sojenje okrožnemu sodišču pred spremenjeni senat. Sodni postopek se skratka nadaljuje.
Prijavil se je tudi na tretji razpis
Prvi članek, objavljen avgusta 2014, bi po Lampetovem mnenju moralo zato uredništvo s spletnih strani Dnevnika umakniti 30. oktobra 2014, ko je bil v Uradnem listu objavljen drugi, ponovljeni razpis, drugi članek pa 7. avgusta 2015, ko je bil razpis po vnovični razveljavitvi objavljen tretjič. Po tem času namreč – tako pritožnik – ni bil več niti relativna javna oseba. Ob tem pa ne gre spregledati, da se je Lampe prijavil tudi na tretji razpis za sodnika ESČP.
Lampe je v tožbi še zapisal, da sta objavi obeh člankov nanj delovali kot damoklejev meč. Med njegovimi kolegi, ljudmi, ki jih je spoznal na novo, nadrejenimi in študenti – kot visokošolski učitelj je namreč predaval na več fakultetah in visokih šolah – se je »izoblikovalo močno negativno mnenje«. Objavi, poudarja, sta na Dnevnikovih spletnih straneh prosto dostopni – za razliko od tiskane objave, do katere lahko zainteresirani pride le v knjižnici in če pozna datum objave. Prav zato naj bi zakon o varstvu osebnih podatkov zahteval, da se podatki o nekom hranijo le določen čas. Lampe je, kot piše v odškodninskem zahtevku, trpel večletne in zelo močne duševne bolečine, saj je zaradi objav izgubljal zaupanje vase, bil je potrt, izgubil je voljo do objavljanja strokovnih del, radikalno naj bi bile zreducirane tudi njegove življenjske aktivnosti. Vse skupaj naj bi prizadelo tudi njegovo zdravje.
Za komentar smo prosili tudi pravnega zastopnika Dnevnika, Emila Zakonjška. Ker odgovor na tožbo v njegovi pisarni še pripravljajo – rok za odgovor se še ni iztekel –, ne bi bilo prav, če bi se pred tem na tožbo odzvali v mediju, nam je pojasnil.
