V Medobčinskem muzeju Kamnik bodo 13. decembra odprli razstavo Na sodu smodnika, ki jo je pripravil Marko Kumer, in razstavo Anje Urankar Arhitekturna podoba smodnišnice. Z razstavnim projektom in istoimensko monografijo želijo javnosti predstaviti in ohraniti zavedanje o eni najbolj unikatnih tovarn v Evropi – smodnišnici.
Obsežna in bogato ilustrirana knjiga ne predstavlja le dela in proizvodnje, ampak tudi življenjski slog v specifični skupnosti oziroma celostno povezano zgodbo o prostoru in ljudeh nekdanje smodnišnice. Ta tovarna je imela že od vsega začetka – od sredine 19. stoletja – status varovanega območja in je bila v pristojnosti vsakokratne aktualne državne vojske, pravijo v kamniškem muzeju. Z debelim zidom zavarovano območje je v desetletjih razvilo samosvojo logiko delovanja, utemeljeno na samooskrbi in zaradi nevarnosti proizvodnje tudi na tesni povezanosti vseh zaposlenih. Nevarno območje smodnišnice pa je bilo nekakšno mesto v mestu, tak sloves je utrjevala tudi samooskrbnost, celo samozadostnost tovarne.
Glavna dejavnost tovarne je bila izdelava črnega smodnika za lovce in rudarje. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so začeli izdelovati tudi vžigalno vrvico ter različne vrste razstreliva za rudnike in kamnolome, v sredini 20. stoletja pa na oddelku za pirotehniko vse potrebno za ognjemete, ki so jih tudi organizirali. Med njihove najbolj miroljubne izdelke spada legendarna iskreča se čudežna svečka za božično drevo. Izdelovali so naboje za otroške pištole, vžigalice s pokom, pasje bombice in drobcene vložke za cigarete, ki so kadilcu pokvarile miren užitek. Pozneje so za vojsko izdelovali različna vadbena sredstva, od protipehotnih in protitankovskih min do imitacije jedrske eksplozije. Izdelovali so tudi bolj nevarne izdelke, kot so ročne bombe in zažigalne mine. Njihov množični proizvod so bile PVC-vrečke, ki so jih izdelovali za večino glavnih slovenskih tovarn. V pozneje osamosvojenem obratu so ob tako imenovanih rokavih za razstrelivo natisnili velikanske količine plastičnih ovitkov za salame, pakirane piščance in sire ter higienske pripomočke za dojenčke.
Po stečaju leta 2008 je ostalo kar 70 hektarjev veliko izpraznjeno območje tovarne velik urbanistični in socialni izziv za mesto Kamnik, ki ga še ni uspelo izkoristiti. Je pa slovenska vojska iz zapuščenih prostorov nedavno odstranila vsaj na kupe nevarnih snovi, ki so ogrožale mesto. av
