»Jeruzalem je prestolnica Palestine!« je vpilo na tisoče protestnikov na Zahodnem bregu. Le nekaj ur po pozivu vodje Hamasa Ismaila Hanije k tretji palestinski vstaji so enaki vzkliki odmevali tudi za večmetrsko ogrado, ki Palestince ohranja v največjem zaporu pod milim nebom – v Gazi. Izraelski vojaki so v vseh primerih odgovorili s streli in ranili najmanj 31 ljudi. Tako je v zasedeni Palestini potekal prvi dan po zgodovinski odločitvi ameriškega predsednika.
Slovenija za konstruktivnost ZDA
EU se je kot ena izmed članic sicer že več let nefunkcionalne bližnjevzhodne mirovne četverice po Trumpovi odločitvi znašla v strašni zagati. Njena politika do mirovnega procesa se ne bo spremenila. Očitno tudi slovenska ne. Tako kot se je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini takoj po Trumpovi odločitvi zavzela za zadržanost vseh strani in pozvala k oblikovanju takšnih pogojev, ki bi omogočili nadaljevanje mirovnih pogajanj, je tudi slovensko zunanje ministrstvo govorilo z istim diplomatskim jezikom. Ne da bi ZDA imenovali z imenom, so na MZZ nekoliko topo ost kritike usmerili vendarle tudi proti Washingtonu. »Tako kot od izraelske in palestinske vlade pričakujemo proaktivne in pozitivne korake k vzpostavitvi pogojev za ponovni zagon pogajanj, tudi od vseh ostalih akterjev mednarodne skupnosti pričakujemo odgovoren in usklajen pristop, ki bo v konstruktivno podporo mirovnemu procesu in rešitvi dveh držav,« so zapisali na MZZ.
Odločitev ameriškega predsednika je zalučala preostanke izraelsko-palestinskega mirovnega procesa na smetišče zgodovine oziroma se je čas z enim podpisom zavrtel za nekaj deset let v preteklost. O tem so si nediplomatsko enotni tako v večini muslimanskega sveta in tudi v izraelskih civilnodružbenih mirovniških gibanjih.
»Ameriška posredniška vloga je vedno bila čudna anomalija. V nobenem komercialnem sporu ne bi bilo predstavljivo, da bi za arbitra imeli poslovnega partnerja ene stranke v sporu. Toda v svetu bližnjevzhodne diplomacije je bilo dejstvo, da je posredniška vloga pripadla najbližjemu izraelskemu zavezniku, sprejeto skorajda brez dvomov,« menijo v izraelskem mirovniškem gibanju Gush Shalom.
Priznanja Palestine še ne bo
Po letih kolebanj, ko je Slovenija vedno znova odlašala s priznanjem Palestine, domnevno zato, da bi med potekajočo enostransko krepitvijo izraelskega naselbinskega projekta med Sredozemskim morjem in reko Jordan dala priložnost mirovnemu procesu, smo glavne nosilce slovenske zunanje politike povprašali, ali se je slovensko stališče po Trumpovi odločitvi kaj spremenilo. Postavili smo jim preprosto vprašanje: Je sedaj napočil čas, da Slovenija prizna Palestino? Iz odgovorov je razvidno, da sprememb v slovenski politiki do Palestine ne bo.
V kabinetu predsednika vlade Mira Cerarja so odgovor zavrnili in nas naslovili na pristojno zunanje ministrstvo, čeprav smo želeli dobiti stališče premierja Cerarja. Zunanje ministrstvo nam je odgovorilo, da stališče Slovenije ostaja nespremenjeno in da bi radi priznanje Palestine dosegli v skupini z več drugimi državami. Iz urada predsednika države Boruta Pahorja, ki spomladi načrtuje obisk v Izraelu, so sporočili, da ameriška napoved selitve veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem za zdaj ne spreminja predsednikovega stališča glede priznanja Palestine. »Predsednik Pahor je že večkrat poudaril, da podpira diplomatsko priznanje Palestine v okoliščinah, ko bi to priznanje pripomoglo k ureditvi odprtih dvostranskih vprašanj in ne k njihovemu zaostrovanju. Predsednik Pahor izraža močno upanje, da ta odločitev ne bo spodbudila ravnanj, ki bi poslabšala možnosti za trajno ureditev spora in zagotovitev miru.«
Predsednik državnega zbora Milan Brglez je dejanje Amerike ocenil kot enostransko in v pisnem odgovoru sporočil, da škoduje vzpostavitvi trajne rešitve, ki bi omogočala miroljubni soobstoj Izraela in palestinske države. Vendar tega po Brglezovih besedah ne gre povezovati z obnašanjem in odločitvami Slovenije v mednarodni skupnosti. »Slovenija se bo o svojih dejanjih kot suverena država odločala sama in tako, kot bo sama tudi presodila, da je za zaščito njenih interesov in vrednot mednarodnega prava najbolj smiselno,« so Brglezove besede povzeli v njegovem kabinetu.
Po Trumpovi odločitvi se sicer za priznanje Palestine kot neodvisne države ponovno zavzemajo v Levici. Še več, zunanjega ministra Karla Erjavca pozivajo, naj v mednarodni skupnosti in predvsem v Evropski uniji odpre pobudo za priznanje Palestine, hkrati pa naj MZZ nemudoma tudi pošlje protestno noto ZDA.
