Tudi maja 2010 se je na Špici, malo pred uničenjem kolišča Brkatega soma (ki ga je Janez Jalen v knjigi Bobri predvideval prav tam), ob javni prezentaciji izkopanega kar trlo ljudi. Takrat ni bilo razumevanja za pomembnost najstarejšega odkritega naselja na območju Ljubljane. Višja kustosinja MGML Irena Šinkovec je po navodilih Majde Širca, tedanje ministrice za kulturo, uničila arheološke ostanke kolišča. Dne 17. maja 2012 (po STA) je Šinkovčeva pojasnila, da je bila le vodja izkopavanj, zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) in ministrstvo za kulturo pa sta bila odgovorna za smernice dela, ki jih je bila dolžna upoštevati. To seveda ni res. Uničenje pomembne kulturne dediščine je nezakonito dejanje, izvršbi povelja nezakonitega dejanja bi se morala upreti. Irena Šinkovec je leta 2010 trdila, da ni mogoče ohraniti mokrega arheološkega lesa, po uničenju kolišča pa je 3. aprila 2014 v članku v Delu Kako ohraniti mokro arheološko dediščino spremenila svoje mnenje in lani celo sama, brez vrhunskih slovenskih strokovnjakov, začela konserviranje najdaljšega najdenega drevaka, ki naj bi bilo končano v dveh letih, kar vzbuja začudenje znanih evropskih strokovnjakov.
Po uničenju kolišča sva na podlagi arheološke dokumentacije, odrezanih kolov in ostankov pod polžarico predlagala rekonstrukcijo najdišča in situ v skladu s konvencijo Icomosa. Pa je gospod župan Zoran Janković zapisal navodilo gospodu Blažu Peršinu in Miranu Gajšku, vodji oddelka MOL za urejanje prostora, ki je 23. januarja 2017 zavrnil pobudo za spremembo in dopolnitev občinskega podrobnega načrta za območje Špice (OPPN – ki sva jo vložila že leta 2012) za ureditev arheološkega parka iz časa koliščarjev in koliščarskega muzeja. O strokovni razpravi, pred odlokom oddelka za urejanje prostora MOL, ni sledu.
Koliščarski muzej naj bi nadomestil nekakšen zabaviščni park na Barju, kar pa nikakor ne more nadomestiti predstavitve koliščarskega naselja in situ na Špici, pomembni turistični lokaciji ob Botaničnem vrtu. Od leta 2010 MGML in MOL zavračata razgrnitev vseh najinih predlogov kakor tudi predloge za razpis javnih natečajev za predstavitev arheologije. MGML je zavrnil najine predloge za ureditev podzemnega muzeja Emone na Kongresnem trgu (realiziran pa je bil plagiat najinega predloga emonske poti po Ljubljani).
Zavrnjen je bil tudi najin predlog srednjeveškega muzeja na Vodnikovem/Krekovem trgu. Tam MOL načrtuje arheološki center. ZVKDS OE Ljubljana je 8. decembra 2015 izdal kulturnovarstvene pogoje na podlagi zaključenih arheoloških raziskav. Zoper te pogoje se je pritožila MOL in ministrstvo za kulturo je pritožbi ugodilo, ZVKDS OE Ljubljana je klonil pod pritiski in s spremenjenimi kulturnovarstvenimi pogoji avgusta 2016 dovolil izkop celotne površine (15.500 m2) do sterilne osnove in s tem popolno uničenje arheološke dediščine z ostanki arhitekture nekdanjega frančiškanskega samostana, grobnic in mestnega obzidja vred. MGML je že izdelal načrt izvedbe (izkopa gradbene jame). Kopalo naj bi 65 delavcev (od tega osem arheologov) v času 250 delovnih dni.
Z vsem spoštovanjem do arheologov, nama vloga MGML pod vašim vodstvom, gospod Peršin, ni jasna. Razumeva, da sta vaš zavod in ZVKDS OE Ljubljana pod hudim pritiskom investitorjev in ministrstva za kulturo, pa vendar pričakujeva, da še vedno veljajo zakoni RS, nostrificirane konvencije Icomosa in Unesca ter predvsem navodila poklicne etike, ki jih je, kljub vsem težavam, treba spoštovati in upoštevati. MGML in ZVKDS OE Ljubljana skratka ne bi smela biti servis za uničevanje naše nenadomestljive kulturne dediščine.
Milan Kovač, u. d. i. a. Peter Kerševan, u. d. i. a.