Glavni antijunak Opere za tri groše slovitega dramatika Bertolda Brechta se v finalu drame vpraša, kako hud zločin je bančni rop v primerjavi z ustanovitvijo banke. Sodna praksa kaže, da so bančni roparji pri nas še zmeraj bistveno huje kaznovani kot domnevno kriminalni bančniki in gospodarstveniki. Med tiste, ki se jih v sorazmerju z višino protipravnega izkupička pri nas kaznuje najbolj drakonsko, tudi strožje kot na Zahodu, sodijo tisti nepridipravi, ki se profesionalno ukvarjajo s tatvinami na bančnih avtomatih.
To neusmiljenost slovenskega pravosodstva je na svoji koži boleče občutil Tiberiu Agafitei. Tridesetletni Romun, doma iz mesteca Botoșsani, nedaleč od meje z Moldavijo, je od 26. maja letos priprt v mariborskem zaporu. Sodeč po dokazih, ki so jih zoper njega zbrali slovenski preiskovalci, je član kriminalne združbe, ki je bila spomladi aktivna na širšem območju vzhodne Slovenije.
V sodnem postopku, ki ga vodi mariborska okrožna sodnica Barbara Nerat, so pod obtožbo tista kazniva dejanja, ki jih je Romun izvršil v noči z 20. na 21. maj. Agafitei in njegovi pajdaši so se v jaguarju vozili od bankomata do bankomata in dvigovali denar s pomočjo ponarejenih kartic komitentov neke ukrajinske banke, ki niso bile dodatno zaščitene z varnostnim čipom.
Režo za izplačilo denarja odprl nasilno
Agafiteiju je na osmih bankomatih uspela bančna transakcija, dvignil je 4920 evrov, na 17 bankomatih pa je avtomat sicer že spustil gotovino iz trezorja, vendar je po preverjanju podatkov ugotovil, da je kartica blokirana. Zato je kartico in denar zadržal, reže za izplačilo pa ni odprl. Obdolženec je nato gotovino odtujil z nasilno obliko tako imenovanega cash trappinga. S priročnim orodjem v obliki vilice je nasilno dvignil režo in v 15 primerih uspešno izvlekel denar, v dveh primerih pa mu je podvig spodletel in je očitano nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine ostalo pri poskusu.
Tožilka Nevenka Berdnik je na predobravnavnem naroku za primer priznanja krivde storitve nadaljevanega kaznivega dejanja uporabe ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva in velike tatvine obdolženemu ponudila izrek enotne kazni v višini največ štirih let in šestih mesecev zapora. Romun bi moral v primeru pravnomočne obsodbe vrniti še 15.250 evrov protipravne premoženjske koristi.
Za primerjavo: razvpiti nekdanji predsednik uprave in lastnik Dela Revij Matej Raščan je z zlorabo položaja in poslovne goljufije družbo oškodoval za več kot 34 milijonov evrov. S tožilstvom se je pogodil za štiriletno zaporno kazen, ki jo sme prestajati na odprtem oddelku.
Romun bi moral kazen odsedeti na zaprtem oddelku in še pol leta dlje povrhu. »Zapor me psihično uničuje,« je potožil predsedujoči sodnici. »Vendar nimam druge izbire. Ker nisem dosegel sporazuma z gospo tožilko, moram iti skozi sodni postopek, da se ta zadeva konča.«
Odnesel 2000 evrov, dobil tri leta zapora
Neratova mu je nato jasno nakazala, da se mu zavračanje krivde ne bo obrestovalo. »Če začnete seštevati najvišje zagrožene kazni za očitana kazniva dejanja, se utegne zgoditi, da vam odločitev, da terjate sojenje, ne bo v prid. Zdi se mi korektno, da vas opozorim na to,« je dejala in mu dala časa do 17. januarja, da temeljito pretehta svojo odločitev in se posvetuje z zagovornikom Tomažem Žigerjem.
Sodnica ga je še opozorila, da se je v preiskavi stopnjeval sum zoper njega. »Na zaseženem orodju za cash trapping so vaše biološke sledi. Nesporno ste identificirani na posnetkih pred bankomati. Natančno je izračunano vaše gibanje na območju Slovenije. Ne pozabite, da sta zoper vas odprti še dve zadevi za istovrstna kazniva dejanja, eno obravnavam jaz, drugo pa sodnica, ki vas je že obsodila na tri leta zapora, pri čemer je šla nad kazen, ki jo je v sklepni besedi predlagalo tožilstvo. Imamo še podatek, da ste bili leta 2002 v Romuniji obsojeni za enako kaznivo dejanje in zaradi ropa, leta 2012 so vas obravnavali na Danskem, sodili so vam tudi že v Nemčiji,« je naštevala sodnica. V Nemčiji so ga zaradi uporabe ponarejene bančne kartice pogojno obsodili na štirimesečno zaporno kazen.
Triletno zaporno kazen mu je nedavno izrekla mariborska sodnica Simona Mernik. V obravnavanem primeru si je Agafitei prikradel dva tisoč evrov plena. Sodišče je že zaprosil za predčasno služenje nepravnomočne kazni, izrazil je tudi željo, da bi jo odsedel v domovini. Vendar njegovi prošnji zagotovo ne bodo ugodili. Romunu namreč hočejo soditi še v Španiji in na Finskem.
