Naša država premore štiri temeljne zbirke podatkov o nepremičninah. Zemljiški kataster, uradna evidenca zemljišč v državi, in zemljiška knjiga, v kateri se zbirajo podatki o lastnikih in imetnikih drugih pravic na nepremičninah, izvirata še iz časov Marije Terezije in Franca Jožefa. Letom primerno je v zbirkah veliko zastarelih podatkov o zemljiščih in lastnikih. V praksi to med drugim pomeni, da parcele v zemljiškem katastru ležijo tam, kjer jih v naravi ni, v zemljiško knjigo pa so vpisani lastniki, ki jih ni več. Rajnko Jugoslavijo smo denimo pokopali že pred 25 leti, a njen

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.