Dolgoletna prizadevanja Novomeščanov za svojo univerzo so obrodila sadove. Septembra je svet nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu novomeškemu visokošolskemu zavodu, ki ga sestavljajo štiri fakultete, podelil petletno akreditacijo, ki je 19. novembra postala pravnomočna.
Zasebno univerzo in sploh prvo v jugovzhodni Sloveniji ustanavljajo fakultete za poslovne in upravne vede, za tehnologije in sisteme, za upravljanje, poslovanje in informatiko ter za zdravstvene vede, doslej združene v Visokošolsko središče Novo mesto. Od ustanovitve prvega visokošolskega zavoda v dolenjski prestolnici, to je bila visoka šola za upravljanje in poslovanje, je preteklo dvajset let.
Kot pravi direktor visokošolskega središča Marjan Blažič, univerza v manjši regiji daje mestu drugačen utrip, postane močno ne le izobraževalno, ampak tudi kulturno in intelektualno središče, ki v današnjem globalnem svetu lahko »nevtralizira vplive globalne kulture. Postaja torej nekakšen amortizer, varuh kulturne identitete. Univerza lahko močno vpliva na razvoj družbe, kakovost življenja in trajnostni razvoj okolja, v katerem je ustanovljena«.
Odprti za povezovanje
V Novem mestu sicer delujejo še državna fakulteta za informacijske študije ter zasebna fakulteta za industrijski inženiring , fakulteta za organizacijske študije ter visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto. Eno od priporočil sveta agencije je bilo prav povezovanje z drugimi visokošolskimi zavodi v Novem mestu, s čimer bi še izboljšali kakovost kadrovske zasedbe in znanstvenoraziskovalnega dela univerze. Blažič odgovarja, da so vse tri zasebne zavode že pred začetkom pridobivanja akreditacije povabili k sodelovanju, a se ti za to niso odločili. »Vsekakor ostajamo odprti za sodelovanje, o čemer smo jih ob potrditvi akreditacije znova obvestili.«
Visokošolsko središče, ki deluje v lastnih prostorih, se je razvijalo v tesni povezavi z lokalnim gospodarstvom. Po besedah Jožice Čampa, vodje projektov, brez gospodarstva ni šole. »Že pri razvoju študijskih programov smo vključili predstavnike gospodarstva. Smo pa še vedno kadrovsko močno podhranjena regija.« Ob tem poudarja, da so vsi njihovi diplomanti zaposleni. Kot dodaja direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Tomaž Kordiš, si gospodarske družbe v regiji z ustanovitvijo univerze obetajo »sinergijske učinke večje vpetosti v regionalno visokošolsko dejavnost« ter pridobitev kakovostnega strokovnega kadra za opravljanje in razvoj svojih dejavnosti.
Študentje iz vse Slovenije
Letos je na omenjene štiri fakultete, kjer pedagoško in raziskovalno dejavnost opravlja 98 redno zaposlenih in pogodbenih visokošolskih učiteljev, vpisanih 611 študentov, večinoma iz jugovzhodne Slovenije, pa tudi iz drugih koncev države in celo iz tujine. Pri različnih projektih sodelujejo z več kot 40 izobraževalnimi institucijami po Evropi, predvsem v državah nekdanje Jugoslavije. Eden strateških ciljev novomeške univerze je do leta 2030 postati mednarodno priznana institucija na področju izobraževanja in raziskav.
»Številnim mladim, ki si ne morejo privoščiti izobraževanja v Ljubljani, omogočamo uresničitev njihovih želja in ciljev s tem, ko lahko študirajo v svoji regiji. V zadnjih letih je visokošolsko središče nedvomno ogromno prispevalo k izboljšanju izobrazbene sestave v tem delu Slovenije,« pravi Ana Blažič, prva dekanka fakultete za upravljanje, poslovanje in informatiko, in dodaja: »Škoda je, da Slovenija nima strategije za razvoj visokošolskega izobraževanja, še manj imajo to občine oziroma regije. V nasprotnem primeru bi se najbrž lahko dogovorili, katere regije bi izobraževale za katere poklice.
