Ker ima Univerza v Mariboru rektorja, ki je že od lani zakonsko zrel za pokoj, morajo njeni vodstveni organi vseskozi iskati rešitev, kako Igorja Tičarja obdržati na položaju. Konec leta Tičarju poteče pogodba, s katero mu je univerza junija letos podaljšala zaposlitev. S prvim januarjem bi moral postati upokojenec. V vodstvu rektorata ta čas ne znajo javnosti predstaviti zakonite možnosti, kako bi Tičar tudi v novem letu obdržal službo in položaj. Njihov uradni odgovor spominja na tiščanje glave v pesek: »Rektor je bil izvoljen neposredno od volivcev za obdobje štirih let. Njegov mandat traja do 4. maja 2019.«
Okoliščina, da so ga izbrali na volitvah, namreč pri zaposlitvi javnega uslužbenca – kar rektor nesporno je – nima nobene teže, Tičar pa je pogoje za upokojitev izpolnil že avgusta 2016. Prav zato si je moral dvakrat podaljšati delovno razmerje, nazadnje junija lani. »Dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja se sklene do 31. decembra 2017, kot to določa veljavna zakonodaja,« so tedaj utemeljevali v rektoratu. »To pa pomeni, da bo ob morebitni spremenjeni zakonski ureditvi treba dogovor znova podaljšati.«
Čakajo mnenja, ki jih v preteklosti niso upoštevali
Na ponedeljkovi seji upravnega odbora je njegov predsednik Gorazd Meško samoiniciativno sprožil razpravo o bodoči zaposlitvi Tičarja. »Potrebujemo mnenje ministrstva za javno upravo in ministrstva za izobraževanje, ker so se vmes dogodile nekatere zakonske spremembe in potrebujemo interpretacije nekaterih podrobnosti,« nam je pobudo utemeljil Meško.
Na naše opozorilo, da se od junija ni spremenil niti en zakon, ki bi vplival na okoliščine rektorjeve upokojitve, nam je Meško odvrnil, da ni pravnik in da so mnenja s tem v zvezi različna. »Stvari moramo izpeljati zakonito, tako kot je treba,« vztraja in razkrije, da pristojnih ministrstev sploh še ni zaprosil za mnenje. To naj bi storil šele prihodnji teden.
Meškovi argumenti so zanimivi tudi zato, ker že pozna stališče ministrstva za izobraževanje. Na ponedeljkovi seji mu ga je osebno predstavil državni sekretar Tomaž Boh. Po njegovih besedah sta pristojni ministrstvi že večkrat pojasnili svoja stališča, in sicer da interventna zakonodaja velja za vse javne uslužbence in da je javni uslužbenec tudi rektor. Poleg tega je Boh poudaril, da se letos ni spremenilo ničesar.
V pokoj ga bo moral poslati Meško
Meškov argument, da čakajo na mnenje ministrstev, je zanimiv tudi zato, ker je Tičar letos spomladi dopise ministrstva, v katerih je opozarjalo univerzo na spoštovanje zakonodaje, označil kot ljubiteljske dopise, v njih zapisana stališča pa so bila po rektorjevem mnenju za univerzo brezpredmetna in nerelevantna.
Kar (še) ni storil Meško, smo storili na Dnevniku in zaprosili za stališče pristojnih ministrstev. Na ministrstvu za izobraževanje so dopolnili omenjene navedbe državnega sekretarja Boha s pojasnilom, da mandat rektorja ni utemeljen razlog za podaljšanje dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja, saj zakonodaja s tem v zvezi ne določa nobene izjeme. Potemtakem se rektorjevo delovno razmerje dokončno izteče konec leta.
Z ministrstva za javno upravo pa so nam odgovorili, da ta čas še ni znano, kako bo to problematiko urejala zakonodaja v letu 2018. Za tiste, ki so podaljšanje dosegli v skladu z letos veljavnim zakonom – mednje spada tudi rektor –, pa velja, da jim mora, če se nočejo upokojiti prostovoljno, izdati sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitve tista oseba, ki izvršuje pravice in obveznosti delodajalca. V Tičarjevem primeru to pomeni, da ga bo moral v pokoj poslati predsednik upravnega odbora Meško.
